Ali ceniš svojo dediščino?

»Težite za mirom, ... skrbno pazite, ... da ne bo nobenega nečistnika ali takšnega, ki ne ceni svetih stvari kakor Ezav, ki se je za eno jed odrekel pravice svojega prvorojenstva.« (Hebrejcem 12:14—16, NS)

1., 2. a) Kaj je dediščina? b) Kakšna vprašanja nastajajo v zvezi z nenadkriljivo dediščino?

NEKATERI so ubijali zaradi nje. Drugi so umrli, ne da bi jo prej dobili. Mnogi so jo zapravili. Često se stvari tako odvijajo, kadar gre za dedovanje imetja.

² Beseda dediščina se v Bibliji pojavlja 229 krat in se večinoma nanaša na zapuščino zemlje ali vrsto premoženja. Božja Beseda pa govori tudi o dediščini, katere vrednost prekaša vse, ki so lahko zapisane v oporokah. Takšna nenadkriljiva dediščina je na voljo tudi tebi, seveda, če jo ne zavračaš. Kakšna dediščina je to? Kdo jo ponuja? Zakaj jo nekateri izgubijo? Kako lahko pokažemo, da jo cenimo?

Kaj je dediščina?

3. Kaj je krščanska dediščina in kdo je darovalec?

³ Ko so Židje v Antiohiji zavrgli vest rešitve apostola Pavla, se je ta obrnil k nežidom, ‚ljudem iz poganov ali narodov‘. Ti so se »veselili in slavili besedo Jehovino; in sprejeli so vero, kolikor jih je bilo odločenih za večno življenje.« (Dejanja apostolov 13:45—48) Da, dediščina je večno življenje. Za manjšino to pomeni »neminljivo, neoskrunjeno in nevenljivo dediščino ... v nebesih«. Kdo je dobrotnik, darovalec? »Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa«, je rekel Peter. (1. Petrov 1:3, 4)

4. Kakšna dediščina je na voljo večini ljudi?

⁴ Kako pa je z veliko večino ljudi, ki ne upajo v nebeško življenje? Njihova dediščina je lahko popolno življenje, lahko bodo del »nove zemlje«, nove človeške družbe, odkupljene z žrtvijo Jezusa Kristusa. Ta dediščina ponuja možnost večnega življenja na preurejenem in očiščenem planetu. (Razodetje 11:18; 21:3, 4; Janez 17:3) Bi ti rad takšno dediščino? Če jo pričakuješ, ali jo tudi resnično ceniš?

Zavračanje in cenjenje pravice prvorojenstva

5., 6. a) Kdo sta bila Ezav in Jakob? b) Kaj je bilo glede njune dediščine posebnega; in kdo je lahko prvi imel korist od nje?

⁵ Da bi bolje razumeli, kaj pomeni ceniti dediščino, na kratko preglejmo primer dveh bratov. Eden je globoko cenil duhovne vrednote, medtem ko drugi tega ni cenil in je izgubil tudi zelo dragoceno dediščino. To sta bila dvojčka, Jakob in Ezav, sinova patriarha Izaka.

⁶ Njun ded Abraham je umrl, ko sta imela 15 let. Materialna dediščina, ki jo je zapustil svojemu sinu Izaku je vključevala velikansko čredo živine in polje z družinsko grobnico. (1. Mojzesova 25:5—10) Toda znatno pomembnejši del dediščine ni bil v materialni vrednosti ali vidnem premoženju. To je bila obljuba, ki jo je Jehova dal Abrahamu in jo kasneje ponovil Izaku: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:18; 25:24—26; 26:2—5) S tem je bilo razodeto, da bo Mesija, torej napovedano »seme« iz 1. Mojzesove 3:15 — prišel iz Abrahamovega rodu. Ker je bil Ezav prvorojeni dvojček, je imel po smrti svojega očeta Izaka zakonsko pravico, da se nanj prenese ta obljuba in da dobi dvojni del materialnega premoženja. Vprašanje pa je, ali je to dediščino cenil?

7. Kako sta se Ezav in Jakob razlikovala po cenjenju in po osebnostih? (1. Mojzesova 26:34, 35; 28:6—9)

⁷ Ko sta dvojčka odraščala, sta se vse bolj kazali tudi njuni različni osebnosti. Ezav je bil neutruden lovec, ‚mož polja‘, medtem ko je bil Jakob »kreposten človek«, ki je »urejeno živel«. (Jeruzalem Bible, NS, New English Bible, 1. Mojzesova 25:27) Nekega dne, ko je prišel Ezav s polja, kjer je lovil, povsem izčrpan in lačen, je Jakob kuhal enolončnico iz leče. »Ezav je rekel Jakobu: »Daj mi, prosim, jesti od rdečega, od tega rdečega, ker sem ves onemogel!‚« (1. Mojzesova 25:30, EI)

8. Kakšen presenetljiv predlog je imel Jakob za svojega brata in kako je Ezav to sprejel?

⁸ Tedaj je Jakob predlagal svojemu bratu dvojčku nenavadno ponudbo: »Prodaj mi poprej svoje prvorojenstvo!« (1. Mojzesova 25:31, EI) V zamenjavo za skodelico leče je zahteval Ezavovo dediščino! Misliš, da je Jakob upal na uspeh pri takšni zamenjavi? Očitno je bil prepričan da bo uspel. Zakaj? Zato, ker je poznal bratova nagnjenja in pa koliko ceni duhovne vrednote. Se je prevaral? Ezav mu je z očitnim pretiravanjem glede svojega fizičnega stanja odgovoril na to: »Glej, smrti sem blizu, čemu mi je potem prvorojenstvo?« (1. Mojzesova 25:32, EI)

9. Kako, bistveno drugače kot Jakob je Ezav gledal na dediščino?

⁹ Kupčija je bila zapečatena s prisego in Jakob je dal svojemu bratu kruha in kuhane leče. Ezav se je najedel, »vstal ter odšel«. V navdihnjenem poročilu je to takole zapisano: »Tako malo je cenil prvorojenstvo.« (1. Mojzesova 25:33, 34, EI) Kako visoko pa je Jakob cenil pravico prvorojenstva! Njemu ni bilo za premoženje — grobnico in živino. Hotel je, da bi obljubljeno seme, Mesija prišel iz njegovega rodu. Želel si je duhovno dediščino. (Primerjaj Matevž 6:31—33.)

Bi ti zamenjal svojo dediščino?

10. a) Kakšno zanimivo pripombo je dal Pavel glede Ezava? b) Kakšna zveza obstaja med nečistovanjem in Ezavovo prodajo prvorojenstva?

¹⁰ Kakšnih 1900 let pozneje je apostol Pavel uporabil Ezavov primer kot opozorilo prvim kristjanom: »Težite za mirom z vsemi, ... skrbno pazite, da se kdo ne odvrne od Božje nezaslužene dobrote, ... da ne bo nobenega nečistnika ali takšnega, ki ne ceni svetih stvari kakor Ezav, ki se je za eno jed odrekel pravice svojega prvorojenstva.« (NS) Zakaj Pavel tu povezuje nečistnika z Ezavovim ravnanjem? Zato, ker lahko miselnost, kakršno je imel Ezav, privede do preziranja svetih stvari in zatem še do težjih grehov, kot je nečistovanje. (Hebrejcem 12:14—16)

11. Kaj se je zgodilo z nekaterimi kristjani v današnjih dneh?

¹¹ Ali te kdaj daje, da bi svojo krščansko dediščino, večno življenje, zamenjal za nekaj tako minljivega, kot je ‚lečna jed‘? Ali morda preziraš »svete stvari«, ne da bi se tega čisto zavedal? V sedanjem času so nekateri kristjani, na primer, postali žrtve svobodne spolne morale. Izgleda, da imajo Ezavovo nestrpno željo za zadovoljevanjem telesnega poželenja. Kakor je Ezav rekel Jakobu: »Daj mi, prosim, hitro (NS) jesti od rdečega«, ali niso tudi te nestrpne osebe pravtako rekle: »Hitro! Zakaj naj bi čakal na časten zakon?« (1. Mojzesova 25:30, NS; primerjaj 1. Mojzesova 34:1—4.)

12. a) Kako so nekateri pokazali, da ne cenijo svetih stvari? b) Kaj pa so nekateri vseeno naredili?

¹² Kaj se je zato zgodilo? Želja po spolni zadovoljitvi za vsako ceno je postala njihova ‚skleda lečne jedi‘. Prezirali so torej svete stvari, tudi svoj odnos z Bogom Jehovo in Jezusom Kristusom. Zavrgli so neoporečnost, zvestobo in neomadeževanost. S tem so tvegali svojo dediščino. Pozneje so nekateri izmed njih vendarle pokazali pravo kesanje in so očitno obnovili svoj odnos z Bogom. (Primerjaj Psalm 51.)

Zakaj nekateri padejo?

13. Kaj vse lahko spodkoplje naše duhovne vrednote?

¹³ Kaj povzroča takšne nemoralne težnje? So morda take osebe dovolile, da so oslabele njihove duhovne vrednote? Mnogi dejavniki lahko zahrbtno vplivajo na naš način mišljenja — prijatelji in sorodniki, ki se ne strinjajo z našimi načeli, celo duhovno slabe osebe v skupščini, lahkomiselno ozračje na delovnem mestu, dvomljive zabave in čtivo, kakor tudi napačno iskanje ljubezni in naklonjenosti pri nevernikih. Vse to lahko vodi do nemorale. Ali lahko katera teh stvari prav sedaj vpliva na tvoj občutek za vrednote? (2. Korinčanom 6:14; 2. Tesaloničanom 3:6)

14. Kakšna nevarnost preži v nekaterih področjih zabave?

¹⁴ Ali si se kdaj ujel, da v kinu ali na televiziji gledaš filme, v katerih se odobrava ali celo pospešuje nemorala? Treba je priznati, da so takšni filmi privlačni za padlo telo, vendar so kot vrtinec, ki vleče neopreznega plavalca na dno. Na zelo premeten, komaj opazen način lahko vplivajo na tvoje mišljenje. To se lahko jasno vidi po močnem vplivu, ki ga imajo homoseksualci na zabavnem področju. Ti pospešujejo filme in gledališke predstave, ki opravičujejo homoseksualnost. Kot posledica tega se to sedaj imenuje »alternativni življenjski stil«, medtem ko se je na to prej gledalo kot na seksualno perverznost. Prišlo je do situacije, ki jo je opisal apostol Pavel: »Ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.« (Efežanom 4:19; 1. Korinčanom 6:9—11)

15. Kako se lahko izognemo zankam nemorale?

¹⁵ Kakšna je rešitev? Varuj se ‚pogrezanja v razuzdanost‘. Biblija svetuje: »Iščite dobrega, ne pa hudega ... Sovražite hudo in ljubite dobro.« Da, to je prava preizkušnja — energično sovražiti kar je slabega. (1. Petrov 4:4; Amos 5:14, 15)

16. Kakšna merila je postavil Pavel kristjanom?

¹⁶ Če imamo Kristusov um, ali ne bi morali imeti pomisleke glede svojevoljnega nasilja, bolezenskega sadizma in surove nemorale, ki se jo danes ponuja na skoraj vseh področjih zabave? Kakšno bi pravzaprav moralo biti naše merilo? Pavel odgovarja: »Kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno, karkoli je krepostno in karkoli hvale vredno, to imejte v mislih.« (Filipljanom 4:8)

17. a) Kaj je pornografija? b) Kako so nekateri zastrupili svoje misli? c) Katera pot je razumna?

¹⁷ Gotovo bo za nas bolje in bolj varno, če bomo ubogali Pavlov opomin. Na žalost, se nekateri še kar naprej ‚zanimajo‘ za pornografske filme na televiziji in v kinu ter takšno literaturo.a Zato so okužili svoj um in svoje srce z nemoralo in seksualno perverznostjo. Koliko bolje bi zanje bilo, če bi upoštevali apostolov nasvet: »Bratje, ne bodite otroci glede na razumnost (v duhovnem pogledu); glede na hudobnost bodite.« (1. Korinčanom 14:20, EI)

Kako lahko povečamo naše cenjenje?

18. Kaj nam lahko služi kot zaščita in nam pomaga ceniti svete stvari?

¹⁸ Pristen odnos s starši lahko nekomu pomaga da močno občuti njihovo ljubezen in načela in tedaj je malo verjetno, da bo svojo družino kdaj razočaral. Isto velja tudi za naš odnos z Jehovo. Kako lahko okrepimo ta odnos? Tako da Boga bolj podrobno spoznamo. Naše globoko osebno preučevanje Božje Besede nam pomaga, da ga spoznamo in vzljubimo tako močno, da se bomo uprli vsaki skušnjavi. Kakor je rekel David v Psalmu 23, bomo čutili, da je Jehova, naš Pastir, vedno z nami. Kako nespametno bi bilo narediti grobo napako, medtem ko je naš Pastir tako blizu nas. (Hebrejcem 4:13)

19., 20. a) Katera dva problema obstajata glede osebnega študija? b) Zakaj izgleda, da je danes manj časa za osebni študij?

¹⁹ Vendar obstajata dva osnovna problema. Prvič, mnogim je preučevanje breme. Zaradi pomanjkanja izobrazbe imajo danes mnogi ljudje velike težave z branjem. Zanje je preučevanje naporno. Toda vsaka stvar v življenju, ki je trajne vrednosti, zahteva trud. Mar ni torej vredno, potruditi se spoznati Jehovo, vrhovnega Gospoda vesolja, našega Očeta in Boga nezaslužene dobrote? (Matevž 6:9; Jakob 4:8)

²⁰ Drugi problem je navidezno pomanjkanje časa za preučevanje. Izgleda, da je še pred 30 ali 40 leti bilo dovolj časa — za pogovore, branje, pisanje pisem, sprehode z družino in razmišljanje. Zakaj se je vse spremenilo? Čas je postal žrtev neke vrste inflacije. Večkrat se zdi, da dan ne traja več 24 ur. Zakaj? Zato, ker je v mnoga stanovanja vstopil »tat«, ki odvzema precej dragocenega časa. Veš, kdo je ta »tat«? Da, to je televizija, ki vse ohromi. Neka raziskava je pokazala, da »ameriška družina povprečno preživi dnevno 7 ur in 22 minut pred malim zaslonom«. To je skoraj tretjina dneva. Koliko časa ti porabiš vsak dan (povprečno) za gledanje televizije? Po vsem svetu se vsak dan zapravi milijarde dragocenih ur življenja, ko se »životari« pred televizorji. Priznavamo da so nekatere oddaje v moralnem pogledu čiste, zabavne ali poučne. Toda celo takšne oddaje nam lahko jemljejo veliko časa. Čar televizije je zelo velika skušnjava.

21. a) Kakšen problem lahko imajo nekateri? b) Kaj misliš, kakšna je rešitev?

²¹ Kako lahko kristjani preprečijo, da jih ta »tat« ne oropa? Samo s pomočjo strogega časovnega načrta. Omejiti moraš čas za gledanje televizije. Naredi vrstni red prednosti — ljudje in odnosi z njimi so važnejši od televizije. Na primer, ali se razjeziš, če dobiš obisk ravno v času gledanja tvoje priljubljene TV oddaje? Ti je težko izključiti televizor tudi tedaj, če je oddaja dolgočasna ali slaba? Tedaj je TV tvoj problem. (1. Korinčanom 9:24—27)

22. Kako lahko ponovno pridobimo čas, ki bi ga sicer preživeli pred malim zaslonom?

²² Kaj pravzaprav lahko narediš, da bi ponovno pridobil te dragocene ure za osebni študij in za druženje z ljudmi? Izberi oddaje, ki so vredne, da si jih kristjan ogleda in jih glej samo tedaj, če nimaš kakšnega važnejšega dela. Nekateri so naredili še bolj drastično odločitev — nimajo televizorja v stanovanju! To je osebna zadeva. Prav gotovo pa zato ker nimajo televizorja niso duhovno obubožali. (Efežanom 5:15, 16)

23., 24. Kako lahko pokažemo resnično cenjenje svoje dediščine? (Hebrejcem 11:26)

²³ Kaj torej lahko storimo, če hočemo ohraniti svojo dragoceno dediščino, namesto, da bi jo prodali za ‚skledo lečne jedi‘? Prepričaj se, katere stvari so v krščanskem življenju važnejše. Sestavi vrstni red prednostnih stvari in se ga drži. Vestno se trudi, da bi dobil dar večnega življenja, tako kakor je apostol Pavel ‚tekel proti cilju, nagradi nebeškega poklica‘. Pokaži kakor Jakob, globoko cenjenje dediščine. Kakor Mojzes, ‚odločno glej na nagrado‘ (NS). (Filipljanom 1:9, 10; 3:13, 14; Hebrejcem 11:24—26)

²⁴ Kako pa lahko sebe spodbudimo, da bi delali vse to? Z marljivim preučevanjem Biblije. Naučeno uporabljaj v vsakdanjem življenju. Redno obiskuj krščanske sestanke in pozorno poslušaj. Ljubi pravičnost in sovraži kar je slabega. Ne, nikar ne zametuj svoje dediščine, da bi zadovoljil kakšni močni telesni želji. Tvoja dediščina, večno življenje, je mnogo dragocenejša od katerekoli ‚lečne jedi‘, v katerikoli sodobni obliki bi se že pojavila. (Hebrejcem 10:24, 25; 12:12—16)

[Podčrtna opomba]

Se spomniš?

◻ Kaj je krščanska dediščina?

◻ Kako je Ezav zavrgel pravico prvorojenstva?

◻ Kakšna nevarnost obstaja danes za kristjane glede njihove dediščine?

◻ Na kakšne različne načine lahko povečujemo svoje cenjenje?

[Slika na strani 28]

Boš zamenjal prvorojenstvo za ‚skledico leče‘?