Varuj se svojega nasprotnika, satana!
»Bodite trezni: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« (1. Petrov 5:8)
1. Kak.šnega nasprotnika imajo Jehovine priče in ali rau lahko spodleti?
ALI si Jehovina priča, brezpogojno predana Bogu? Če si, tedaj imaš naklepnega nasprotnika,. peklenskega sovražnika. Toda kljub vsemu, kar on lahko stori, lahko ta premeten sovražnik doživi neuspeh. Lahko dokažeš da si zvest Najvišjemu Bogu Jehovi. Brez dvoma boš na ta način lahko prispeval k opravičenju edinstvenega imena tvojega nebeškega Očeta. Tako lahko razveseliš Jehovino srce in mu nudiš odgovor za njegovega velikega zasmehovalca. Da, in dobiš lahko nagrado — večno življenje v rajski sreči. (Pregovori 27:11; Lukež 23:43; Razodetje 2:7)
2. Kaj je rekel apostol Peter o našem glavnem nasprotniku?
2 Da bi ostal zvest Bogu, se moraš varovati svojega glavnega nasprotnika. O njem je pisal apostol Peter: »Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« Vendar se lahko tega sovražnika ubranimo, kot apostol naprej pove: »Njemu se upirajte, trdni v veri, ... Bog (nezaslužene dobrote, NS) ... vas sam po kratkem trpljenju ... utrdi, pokrepča.« (1. Petrov 5:8—10) Te besede še posebej tolažijo maziljene Jezusove naslednike. Toda prav tako veljajo za Božje služabnike, ki upajo na večno živIjenje v zemeljskem raju.
3. a) Kdo nam je pripravljen pomagati? b) Katerih sovražnikov se satan okorišča, da hi uresničil svoj hudoben naklep?
3 Če se želimo obvarovati pred našim nasprotnikom, potrebujemo pomoč, vedeti pa moramo tudi kako deluje. Bog Jehova, Jezus Kristus, sveti angeli in krščanska skupščina so nam pripravljeni in voljni pomagati, da bi ostali čisti. Ampak boriti se moramo tudi proti svojemu nepopolnerau telesu, hudobnemu sestavu stvari in satanu, hudiču. Satan je zlonameren in v stalni pripravljenosti, da bi izkoristil pomoč naših drugih dveh sovražnikov in tako uresničil svoj hudoben naklep. (Janez 15:19; 1. Korinčanom 9:27)
4. a) Pod katerimi štirimi označbami je znau satan? b) Zakaj zasluži satan imena kot so »hudič«, »kača« in »zmaj«?
4 Že sam opis našega nasprotnika v Bibliji, nam bo pomagal bolje razumeti njegove metode in zamisli. Označen je kot satan, hudič, kača in zmaj. (Razodetje 12:4, 9, 10) NjegoVo ime »satan« pomeni »rezistent« ali »nasprotnik«. (Job 1:6; 2:1) »Hudič« pomeni »obrekovalec«, »tožnik« ali »klevetnik«. Satan je imenovan tudi »kača«, ker se je poslužil kače, da je prevaral Evo v Edenskem vrtu. (1. Mojzesova 3:1—7) Dobil je še naziv »zmaj«, zaradi njegovega nagnjenja k goltanju, uničevanju.
Satanovi motivi in nameni
5. Kakšno stali.šče jc zavzel satan do Jehove?
5 Satan, hudič, je bil najprej eden Božjih nebeških sinov, ki pa se je uprl Jehovi in ga oklevetal. Satan je nameraval obrniti človeštvo od Boga, tako, da bi služili njegovim sebičnim ciljem. Satanovo ravnanje je očitno pokazalo, da je spodbijal resničnost, zanesljivost Boga kot tudi to, da morajo biti ljudje odvisni od Boga in od njega pravzaprav ‚dobivati‘ življenje in srečo. S svojim ravnanjem je satan impliciral vprašljivost, spornost Božje pravice do vladanja in v njegov način vladanja. Jehova si je postavil za načelo, da bo vladal pravično in da bo imel stvarjenja, ki mu bodo pripravljena služiti iz ljubezni do Boga, to je do njega in do pravičnosti. Satan pa je, nasprotno trdil da je sebičen dobiček bolj zaželjen motiv. Z drugimi besedami: trdil je, da so in bodo vsa razumna stvarjenja enako sebična kakor je on (satan). (Job, 1. in 2. poglavje.)
6. Kaj je satanovo ravnanje razodclo o njegovih nagibih?
6 S tem, ko se je satan podal na takšno pot je postalo očitno, da je nebrzdano častihlepje postala njegova glavna strast in motiv. To je očitno tudi iz Pavlovega opozorila, naj se novospreobrnjenih bratov ne postavlja za nadzornike, ‚da napihnjeni zaradi ponosa ne bi zapadli sodbi, ki bo zadela hudiča‘. (1. Timoteju 3:6) Da, satana je res zapcljala velikanska domišljavost (nadutost), ker si je drznil meriti svoje moči z Bogom Jehovo, Vsemogočnim in Najvišjim Suverenom vesolja, Kraljem večnosti. (1. Mojzesova 17:1; 2. Samuelova 7:28; Psalm 83:18; 1. Timoteju 1:17) Satan se je strastno želel povišati in je Bogu Jehovi zavidal, da ga časte inteligentna stvarjenja, to se je pokazalo ko je Jezusu Kristusu ponudil »vsa kraljestva sveta« pod pogojem, da se mu pokloni, oziroma ga časti. (Matevž 4:8, 9)
7. Zakaj Bog ni takoj pogubil upornike, satana, Adama in Evo?
7 Seveda bi Bog Jehova lahko bil satana in prvi človeški par takoj po prestopu pogubil. Toda zaradi spornega vprašanja, ki je nastalo iz oporekanja satana Jehovi in iz usmiljenja do Adamovega še nerojenega potomstva, je Bog dovolil satanu da še živi in da poskusi dokazati resničnost svojega nadutega kljubovanja. Istočasno je Jehova dal tistim ljudem, ki so želeli, da si vladajo neodvisno, ločeno od Boga in njegovih pravičnih načel, priložnost za to.
Prevara v zvezi z njegovim obstojem
8. Kako satan vara čioveštvo cclo glede svojega obstoja?
8 Satan z mnogimi in različnimi zamislimi poskuša kot Jehovin nasprotnik, uresničiti svoje namene in, če je mogoče, odvrniti vse ljudi od pravega čaščenja — čaščenja njihovega Stvarnika. Ena izmed njegovih zamisli je v tem, da ljudje verjamejo, da satana sploh ni. Tako ima možnost, da lažje postanejo njegove žrtve. Zato je danes v mnogih religioznih krogih moderno verjeti da ni takšne osebnosti kot je satan, hudič. Na primer, anketa, ki jo je izvedel Institut za raziskavo mnenja v New Yorku je pokazala, da 1974. leta več kot polovica Američanov ni povsem verjela v obstoj satana. Celo mnogi duhovniki ne verjamejo v obstoj satana kot osebe.
9., 10. Kako potrjuje Sveto pismo dejstvo, da je satan oseba?
9 Toda, Sveto pismo nas ne pusti v dvomu glede obstoja satana kot osebe. V njem beremo, da je oseba govorila po kači, prevarala in zavedla prvo ženo, Evo. Knjiga o Jobu pravtako potrjuje obstoj satana kot osebe, ker poroča da je satan govoril z Bogom Jehovo, ko je izpodbijal čistost Božjega služabnika Joba. Razen tega pa še evangelisti Matevž, Marko in Lukež poročajo o tem, kako je salan izkušal Jezusa Kristusa. Da so te skušnjave ‚prišle‘ na Jezusa od zunaj, ne potrjuje le to, da je Jezus bil popolna osebnost, temveč sklepamo tako tudi iz tretje skušnjave. Kako bi mogel Jezus pasti na tla in se pokloniti hudobnemu načelu ali ideji? Značilno je tudi to, da je Jezus večkrat govoril o satanu kot o osebi in kot o ‚vladarju tega sveta‘. (Janez 12:31; 14:30; 16:11; 8:44; Matevž 4:1—10; 12:26; Lukež 10:18)
10 Jezusovi apostoli so pravtako identificirali satana kot osebo. Pavel je napisal, da pravim kristjanom satanove »nakane« niso neznane in jih opozoril pred »satanovimi zvijačnimi naklepi«. (2. Korinčanom 2:11; Efežanom 6:11) Kot smo že omenili, je Peter spodbujal brate v veri, naj se varujejo svojega nasprotnika, hudiča. Apostol Janez je trdil, da ‚ves svet leži v oblasti hudobneža‘, in da bo »hudič vrgel nekatere (kristjane) v ječo«. (1. Janezov 5:19, NS; Razodetje 2:10; 1. Petrov 5:8)
Satanov trik z lažno religijo
11. Kaj je naredil satan s človekovo naravno potrebo po čaščenju?
11 Med satanove zamisli, kako obdržati ljudi slepe, spada tudi njegov trik z lažno religijo. (2. Korinčanom 4:4) Človek je bil ustvarjen s potrebo, da ostane z oboževanjem povezan s svojitn Stvarnikom. Satan je speljal ta instinkt na napačno pot s poudarjanjem sebičnosti in neznanjem o čisti religiji. Da bi dosegel svoj cilj, se »satan spreminja v angela svetlobe«. (2. Korinčanom 11:14) Tako prevarani, so ljudje razdeljeni v tisoče raznih lažnih religij.
12. Kako bi morali gledati na lažno religijo in medverstvo?
12 Vse lažne religije so dejansko satanovo ‚delo‘, ker je Pavel rekel, da »kar žrtvujejo pogani, ... žrtvujejo zlim duhom (demonoin, NS) in ne Bogu.« Jezus pa je dejal: »Kdor ni z menoj, je proti meni, kdor ne zbira z menoj, razsiplje.« Razen tega je Kristus izključil možnost medverstva, ko je rekel: »Nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (1. Korinčanom 10:20; Matevž 12:30; Janez 14:6)
13. Na kakšne načine vse je satan izkoristil človeško radovednost v zvezi z okultizraom?
13 Satan izkorišča človekovo radovednost v zvezi z okultizmom in stanjem mrtvih. S takšnimi povsem nebiblijskimi zvijačam: kot je pogovor z mrtvimi ali spiritizem, napovedovanie sreče, astrologija in črna magija, je satan ujel v zanko nešteto ljudi. Pravzaprav danes vlada vse večje zanimanje za te stvari. To je prišlo že v takšno skrajnost, da nekateri zares častijo samega satana. (2. Mojzesova 22:18; 3. Mojzesova 19:26; 20:6; 5. Mojzesova 18:10—12)
Satan poziva k ponosu
14., 15. a) Cesa se je poslužil, da je navedcl Evo in Kajna, da služita njegovemu namenu? b) Kateri nadaljnji primeri v zvezi s tem so omenjeni v Bibliji?
14 Satan je podlegel skušnjavi ponosa. Zato je v Evi prebudil ponos, sebično željo, da bi postala enaka Najvišjemu Bogu. Tako mu je uspcio obrniti naše prastarše od čaščenja Boga Jehove. Satan je nedvomno enako ravnal v primeru Kajna. Ko je satan videl Kajnovo nejevoljo, ker je njegov brat Abel dobil Božje priznanje, mu je uspelo njegovo jezo ‚spremeniti‘ v morilsko zavist. (1. Mojzesova 4:3—8; 1. Janezov 3:11, 12)
15 V vsej človeški zgodovini je satanu uspelo imeti orodje — to je ljudi, ki so bili ponosni, takšni so bili Nimrod, egiptovski faraon v Mojzesovih dneh in asirski kralj Senaherib. (1. Mojzesova 10:8—12; 2. Mojzesova 5:2; Izaija 36:7—10, 16—20) Danes ima satan v oblasti množice ljudi tako, da so ponosni; na primer, na svojo raso, narodnost, izobrazbo in socialni položaj. Vse to satan izkorišča za svoj cilj, da ljudje zatiskajo ušesa pred Božjo vestjo.
Zanka pohlepa za materialnimi dobrinami
16. Kako je satanu uspela zvijača — pohlep po materialnih stvareh?
16 Naslednja satanova zvijača za lovljehlep, ljubezen do denarja, ponos zaradi imenje ljudi je materializem, ta vključuje potja. S tem je ujel v zanko duhovnike v Jezusovih dneh, ki so bili pohlepni in so ljubili denar. (Lukež 16:14) Satan je z zanko pohlepa premamil Ananijo, da je lagal proti svetemu duhu. (Dejanja apostolov 5:1—11) Satan je nedvomno izkoristil ljubezen do materialnih stvari in posvetnih užitkov, da je odvrnil Demo in druge kristjane od službe Jehovi. (2. Timoteju 4:10)
17. Kdo je očiten primer za to, da se satan po-služuje zanke pohlepa?
17 Posebej očiten primer za to, da se satan poslužuje pohlepa, je Juda Iškariot. Zaradi pohlepa ni postal samo tat, temveč je bil to glavni razlog, da je izdal svojega Gospodarja. Da so bile njegove misli usmerjene v to smer se je videlo, ko je negodoval, ko je Marija mazilila Jezusove noge z dragocenim oljem. (Janez 12:4—6; Matevž 26:14—16) Biti moramo zelo pazljivi, da nas satan ne prevara z zanko pohlepa po materialnih dobrinah!
Satan preži na človeške slabosti
18. a) Kako je Bog poskrbel, da bi se človek življenja veselil? b) Kako je to satan izkoristil v škodo človeka?
18 Med raznimi slabostmi, na katere preži satan, je tudi želja po nedovoljnem čutnem uživanju. Bog Jehova je želel, da bi se ljudje marsičesa veselili, in če to radost uživamo znotraj mej, postavljenih po njegovi volji, bomo zadovoljni in srečni. Toda, satan zapeljuje ljudi naj te stvari dajo na prvo mesto v življenju, zato se jim predajo na nemoralne načine in prestopajo Božji zakon. Tako je satan navedel 24 000 Izraelcev, da so podlegli Baal-peorjevemu kultu. (4. Mojzesova 25:1—9) Danes je svet ponorel za čutnimi užitki. Časopisi, filmi in televizijske oddaje vse bolj odkrito spodbujajo k poltenosti. Kot kristjani, ki nas vodi Božji duh, bi se morali takšnim skušnjavam upirati. (1. Korinčanom 14:20)
19. a) Katera satanova zanka je za mlade kristjane še posebej nevarna? b) Česa se morajo zavedati mladi kristjani?
19 Naslednje sredstvo, ki se ga satan poslužuje je želja po prijetnih vznemirjenjih. Mladi kristjani se še posebej hitro ujamejo v to zanko. Često do kraja ponorijo za kakšnim športom — kot gledalci ali tekmovalci. Toda to bi jih moglo navesti na to da bi ‚bolj ljubili užitke kakor Boga‘. (2. Timoteju 3:4) Pri drugih mladih ljudeh se ta želja izraža skozi glasbo in pesmi v katerih se poveličuje nemorala in nasilje. Mladi kristjani morajo vsekakor biti zelo oprezni ker bi jih lahko te stvari speljale s poti poštenja in kreposti. (Psalm 16:11; 2. Petrova 2:20—22)
20. Kako se satan poslužuje strahu?
20 Satan uporablja za zanko tudi strah pred ljudmi. Naravno je da se želimo umakniti posmehu in se skušamo ogniti trpIjenju. Takšen strah pred ljudmi je nemalo ljudi navedel na kompromis ko so bili pod pritiskom. (Pregovori 29:25; Hebrejcem 2:14, 15) Z Božjo pomočjo ne bomo nikoli dovolili, da bi se to zgodilo nam.
21. Zakaj ni potrebno, da bi nas premagalo malodušje?
21 Satan poskuša Božje služabnike ‚uloviti‘ še z zanko malodušnosti, da bi sami odnehali. Zanesljivo je satan to poskušal pri Jobu in uspelo mu je v njem zbuditi željo, da bi bil raje mrtev ali da se sploh nikoli ne bi bil rodil. To je poskušal tudi pri Mojzesu. (Job 3:1—13; 14:13; 4. Mojzesova 11:10—15) Toda, nobenega od teh zvestih ljudi malodušnost ni premagala, namesto tega so se podredili Božji volji. Bodimo podobni njim in ne dovolimo, da bi nas kakršnekoli okoliščine premagale, ker nas Jehova lahko podpira in ne bo nikoli dovolil, da bi pravičnik padel. (Psalm 55:22)
Bodi trden!
22., 23. Kaj naj bi delali, da bi lahko vztrajali pred satanovimi ‚zvitimi nakanami‘ in ne bi podlegli njegovim udarcem?
22 Kakšni bi morali biti, glede na to, da je satanu uspelo večino ljudi odtegniti od Boga Jehove? Kot pogumne Jehovine priče moramo »stati zoper zvijačne naklepe hudičeve«, zoper njegove zvijače, prevare in taktike. (Efežanom 6:11) S tem lahko dokažemo, da je nizkoten in bahav lažnivec.
23 Seveda pa se satanu ne moremo upirati samo s svojo močjo, je močnejši, več zna in je bolj izkušen od nas. Da bi se mu lahko upirali, se moramo zato v celoti okoristiti vseh priprav, ki jih je Jehova priskrbel svojemu ljudstvu. Tedaj bomo odbili tega zvijačnega sovražnika.
Se lahko spomniš?
◻ Kakšnih sovražnikov se poslužuje satan, da bi dosegel svoje hudobne cilje?
◻ Kakšno stališče je zavzel satan glede Jehove?
◻ Kako Biblija dokaže, da je satan oseba?
◻ Katere zanke uporablja satan in kako se lahko izognemo tem zankam?
[Slika na strani 21]
Jehovine priče ne podležejo strahu pred ljudmi