Prevzela jo je čistost Jehovinih prič

LETA 1978 je Christine E. King obiskala Podružnico Jehovinih prič v Londonu. Ker je ravno pripravljala doktorsko disertacijo je želela izvedeti čim več o doživljajih Jehovinih prič med Drugo svetovno vojno v Nemčiji. Ko pa je zbirala gradivo, jo je brezkompromisno stališče Jehovinih prič v nacistični Nemčiji tako prevzelo, da je svojo disertacijo razširila, da bi jo bilo mogoče izdati kot knjigo. Ko je dobila doktorski naslov, je napisala pismo Podružnici: »Moje delo o Jehovinih pričah je bilo zame velik izziv in končujem ga z občudovanjem nemških Jehovinih prič, oziroma njihovega obnašanja do nacistov. Upam, da moja knjiga to odseva.« Naslov knjige dr. Christine King je: The Naci State and the New Religions: Five Case Studies in Non-Conformity.

Med ugotovitvami do katerih je prišla dr. Christine King, je najbolj izrazita slika smrtnih primerov in aretacij Jehovinih prič. Ugotovila je, da so bile številke, ki so jih pred tem objavile Jehovine priče mnogo prenizke. Vir njenih statističnih podatkov je bila razprava Michaela Katerja.a Ker sem osebno pregledala akte in zapise gestapa in sodišč«, je pojasnila, »sem lahko z gotovostjo navedla te višje številke.«

Kakšne so te številke? »Kakšnih 10 000 so jih zaprli, in vsi skupaj so bili obsojeni na zaporno kazen 20 000 let. Vsaka druga Jehovina priča v Nemčiji je bila zaprta, vsaka četrta je izgubila življenje.«

»Kljub velikemu nasprotovanju«, dalje navaja, »so se Jehovine priče sestajale v taboriščih, skupaj molile, ‚proizvajale‘ literaturo in spreobračale druge. Podprti s svojo bratovščino in nasprotno od drugih zapornikov, so se dobro zavedali razlogov, zakaj obstajajo takšna taborišča in zakaj morajo toliko trpeti. Jehovine priče so bile majhna, toda znamenita četa zapornikov, označena z vijoličastim trikotnikom in znana po svojem pogumu in prepričanju.«

Dr. Kingova jih je takole ocenila: »Priče so se strogo držale teoloških načel; ostale so ‚nevtralne‘; bile so poštene in povsem zanesljive, često so jih zaposlili pri esesovcih (organizacija, ki je upravljala koncentracijska taborišča). Neki esesovski oficir je dejal, da lahko samo Jehovini priči zaupa britje esesovca brez strahu, da bi rezilo uporabila za nasilje.«

Po ugotovitvi, da je nacistični režim druge sekte prisilil v kompromise, je dr. Kingova napisala: »Samo proti Jehovinim pričam je bila vlada nemočna, čeprav jih je pobila na tisoče, je delo oznanjevanja Jehovinega Kraljestva napredovalo in maja 1945 so Jehovine priče, za razliko od nacionalsocializma, še vedno obstojale. Število prič je naraslo. Niso naredile nobenega kompromisa. Gibanje je dobilo mučenike in uspešno dobilo še en boj v bitki Boga Jehove.«

[Podčrtna opomba]