Kako današnji »kritični časi« vplivajo na tvojo družino?

»Če je kje še tako lepo, ni nikjer kot doma.«

TO je napisal dramatik John Howard Payne, seveda pred 160 leti. Danes pa je čisto drugače. »Sladki dom« je često prizorišče bitk. V premnogih domovih ni ljubezni, ki bi vezala družino. Zakaj je tako? Ali so družinske težave v našem času v čem drugačne?

Družina v 20. stoletju

V prejšnjih stoletjih je družina često bila gospodarsko proizvajalna skupnost. Vsi — starši in otroci — so vse delali skupaj, gradili hišo, izdelovali pohištvo, obdelovali polja in varovali črede. (1. Mojzesova 37:2; Pregovori 31:16) Toda z nastopom industrijske revolucije so se stvari spremenile.

Posebej še v zahodnih deželah, so se mnoge družine preselile v mesta in si tam poiskale zaposlitve v industriji. Ljudje so morali vsak dan od doma — na delo in družina je bila vedno manj časa skupaj. Oblačila, pohištvo in druge stvari so kupovali, namesto sami izdelovali. O tem piše v knjigi The Family, Society, and the Individual (Družina, družba in posameznik):

»Te spremembe so — kot se je pričakovalo — izrazito vplivale na ... družinsko življenje. Družina ni bila več ekonomsko proizvajalna skupnost. Odkar so začeli veljati zakoni o obveznem šolanju otrok in prepoved zaposlovanja otrok, so otroci postali v gospodarskem pogledu obremenitev, ne pa dobitek.« Kako je to vplivalo na vzgojo otrok? »Patriarhalna narava družinske skupnosti se je spremenila, disciplina in spoštovanje avtoritete pa sta izgubila pravi pomen.

Takšnih sprememb družina do tedaj še ni doživela in v nekaterih primerih so za družino 20. stoletja bile ogromna obremenitev. To pa seveda ni izključno problem zahodnega sveta. S kolonizacijo in industrijalizacijo, ki ji je sledila, so se premaknile tradicionalne vloge v družini celo v deželah takoimenovanega tretjega sveta. V nekaterih primerih so žene zamerile svojim možem, da niso nanje gledali kot na partnerje. Tako se je pritoževala neka Afričanka: »Zakaj nam možje prepuščajo nošenje bremen? Ko gremo na polje nosim jaz motiko na rami in otroka na hrbtu, on ne nosi nič. Nato se vračam z motiko, z otrokom in z veliko posodo na glavi. On pa hodi brez bremena. Denar troši za pijačo, ne za nas ali otroke. Pomagamo mu pri delu, pogosto delamo več kot on, ampak on pobere ves denar in pravi, da je njegov — da ga je on zaslužil. To je prav smešno.«

Razen tega na družino v 20. stoletju vpliva še nekaj, česar prej nikoli ni bilo — televizija. Ocenjuje se, da je osemnajstletnik preživel pred malim zaslonom približno 15 000 ur in samo kakšnih 11 000 ur v šolskih učilnicah. Ameriški štirinajstletnik je videl po televiziji približno 18 000 ubojev. Kakšne so posledice? V knjigi M. S. Millerja, Childstress!, najdemo odgovor: »Mnogi psihologi in sodniki menijo, da je televizija odgovorna za nasilje med mladoletniki. Ko je devetletni deček s pištolo — igračko prišel v neko banko v New Yorku in uplenil 100 dolarjev, je dejal, da je to storil zato ‚ker je tako videl na televiziji‘. V časopisu The Family Coordinator pa je pisalo: »Čeprav še ni povsem znan neposreden učinek tega vpliva na mladino, pa je jasno, da se s temi mediji posreduje številne vrednotne pojme, ki brez izjeme vplivajo na življenje mladoletnika in tudi na njegovo življenje, ko bo že odrasel.«

Ni dvoma, da je družina 20. stoletja v posebnih enkratnih življenjskih pogojih, ki nanje čudno pritiskajo in vplivajo. Tako še ni bilo v človeški zgodovini. Toda, ali je res to prineslo družinske težave, ki bi bile dokaz za to, da živimo v »zadnjih dneh«?

Apostol Pavel je opisal značilne posameznosti, ko je napovedal, da bodo »zadnji dnevi« ‚kritičen čas, v katerem bo težko živet‘.a Kako bo ta »kritičen čas« vplival na družinsko življenje? Pavel odgovarja: »Ljudje bodo ... staršem neposlušni, nehvaležni, nezvesti, brez naravne naklonjenosti.« (2. Timoteju 3:1—3, NS)

Neposlušni staršem

Otroci so meso in kri svojih staršev, in so jim brez dvoma dolžni biti hvaležni. Grozno je, če mladi ljudje svoje starše ne čislajo in spoštujejo, kot bi morali in ne skrbijo zanje. Biblijski učenjak je to takole opisal: »Če mladina izgubi vse spoštovanje pred starostjo in se ne zaveda svojih neplačljivih dolgov in osnovnih dolžnosti do tistih, ki so jim dali življenje, je to znamenje skrajno propadle civilizacije.« Je z družino 20. stoletja res tako?

»Bojim se lastnega otroka«, je tožila neka mati, ko je govorila o najbolj resnem znamenju upora otrok proti staršem — slabo ravnanje s starši. Njen sedemnajstletni sin ji je v izbruhu jeze s surovim udarcem izpahnil ramo. Kakšen obseg je zavzelo nasilje nad starši? Knjiga Behind Closed Doors (Za zaprtimi vrati) poroča o rezultatih raziskave nasilja v družini, opravljene v Združenih državah Amerike: »Od treh otrok v starosti od treh do sedemnajstih let, eden pretepa svoje starše.« Ali ni to strahovito nespoštovanje, če otrok dvigne roko na svoje starše? (Primerjaj Efežanom 6:1—3.)

Otroci se svojim staršem upirajo tudi drugače, manj nasilno. V šestdesetih letih so to bili dolgi lasje in hipijevsko oblačenje. Ko so odrasli posnemali njihovo težnjo, so bili mladi ljudje prisiljeni najti nove poti za izražanje upornosti. Knjiga Childstress! to pojasnjuje: »Pri vsem bogastvu idej, poskusih in znamenjih pravega kljubovanja, je vedno več — zlorabe mamil, pitja, brezdelja in pobegov. Tako je, kot govori generacija starih staršev: ‚V tem času ne bi želel imeti otroke.‘«

Vendar niso sami mladi in otroci ti, ki svojim staršem ne izkazujejo ljubezni in spoštovanja, kot le ti zaslužijo. Še ena skupina ljudi je takšna — to so odrasli, ki slabo ravnajo s svojimi ostarelimi starši. Kako? V časopisu Psychology Today je pisalo: »S starejšimi se lahko fizično slabo ravna, ko se jih izkorišča (recimo, da se jim vzame prihranke), se jih zanemarja, (da se jim pozabi dati hrano ali zdravilo) ali pa psihološko (z grdimi besedami). V mnogih primerih staršem grozijo, da jih bodo postavili na cesto ali dali v kakšno ustanovo za duševne bolezni ali v dom za ostarele, če se bodo tožili zaradi slabega ravnanja.«

Posebej žalostno pa je, da mnogi odrasli ljudje do svojih staršev ne čutijo nobene odgovornosti. Časopis Journal of Marriage and the Family je objavil rezultat raziskave, ki jo je izvedel F. Ivan Nye: »Večina anketiranih meni, da je dolžnost, obdržati stike s sorodniki in pomagati v primeru denarne stiske, toda več kot 30 odstotkov vprašancev se ne strinja glede takšne dolžnosti (finančne) in manj kot 40 odstotkov (moških in žensk) izraža močno neodobravanje do drugih, ki se ne zavedajo takšnih dolžnosti.« To je navedlo F. Ivana Nyeja k zaključku, da »sorodstvene vezi izginjajo iz normativov in bodo morda postale« neobvezna družinska funkcija. Mar ni to »znamenje skrajno propadle civilizacije?« (Primerjaj 1. Timoteju 5:3—8.)

Seveda ne oporekajo vsi otroci avtoriteto staršev. Toda upornih mladoletnikov, ki se upirajo svojim staršem je dovolj, da se potrdi resničnost besed apostola Pavla, namreč, da bodo ‚ljudje staršem neposlušni, nehvaležni in nezvesti‘.

»Brez naravne ljubezni (naklonjenosti)«

Današnji čas, »v katerem je težko živeti«, pa ne vpliva samo na otroke. Pavel je še napovedal, da bodo »ljudje brez naravne naklonjenosti«. (2. Timoteju 3:2, 3, NS)

Čisto naravno je, da boš od družinskih članov pričakoval, da bodo trdno držali skupaj. »Ljubi dom« bi moral biti napolnjen z ozračjem ljubezni — ljubezni do tvojega tovariša in do otrok. Apostol Pavel pa je dejal, da bo ravno to pomanjkanje »naravne ljubezni«b ali naklonjenosti značilno za »zadnje dni«. In res je tako kot je rekel, marsikateri »topel dom« je vse kaj drugega kot »topel«. Zakaj?

Prejšnji članek je govoril o razširjenosti osupljivega ‚pomanjkanja naravne naklonjenosti‘ — o slabem ravnanju z ženami. Zagotovo niti ena žena ne zasluži, da se jo brca, udarja ali kako drugače slabo ravna z njo. Kako velika razlika od biblijskega opomina možem da naj ljubijo svoje žene ‚kot svoja telesa‘! To je naravno. Pretepati ženo ni naravno! (Efežanom 5:28—33)

Morda še bolj preseneča število primerov, kjer se pretepa moža. V nekem primeru je imel soprog »stalno brazgotine in modrice«, ker ga je žena poškodovala »med histeričnimi napadi in izbruhi jeze.« Nekateri sociologi cenijo, da samo v Združenih Državah Amerike letno približno 282 000 žena pretepa svoje može. Mar ni tudi to pretrešljiv primer ‚pomanjkanja naravne naklonjenosti‘ v družinah dvajsetega stoletja? (Primerjaj Efežanom 5:22—24, 33.)

Četudi je vse to žalostno, pa še bolj trgajo srce poročila o naraščajočem slabem ravnanju z otroki. To je še kaj drugega kot samo nenavadno, brati naslove, kot so:

»Z njim so, ko je bil otrok slabo ravnali, sedaj pripoveduje o svojih brazgotinah.«

»Ženska priznava, da je svoje štiri otroke utopila, ko so spali.«

»Pretepanje otrok — vedno več smrtnih primerov v Denverju in vsej zvezni državi.«

»Zanemarjen otrok škoduje ‚dobremu glasu Anglije‘«.

Prihraniti ti želimo grozovite podrobnosti.

Kako razširjeno je takšno slabo ravnanje z otroki? Knjiga Behind Closed Doors (Za zaprtimi vrati) poroča o raziskavi nasilja v družinah; cenijo, da so »3,1 do 4 milijonov otrok (v ZDA) starši obrcali, ogrizli ali pretepli s pestmi ... od 900 000 do 1,8 milijona otrok med tretjim in sedemnajstim letom je doživelo, da so šli starši nadnje s strelnim orožjem ali nožem.«

Čeprav je res, da so otroci, posebno še majhni, ranljivi in včasih zahtevni, pa to zagotovo ni razlog, da se z otrokom slabo ravna — bodisi telesno ali duševno, ali kakorkoli že. Končno piše v Bibliji: »Posest Jehovina so otroci, plačilo njegovo sad telesni.« (Psalm 127:3)

Družina je v tem 20. stoletju pod takšnim pritiskom kot še nikoli v zgodovini. V časopisu U. S. News & World Report je pisalo: »Zakaj je toliko težav v družinah? Dr. Bertraand New, psihiater na Westchesterjevem medicinskem centru na newyorškem Medical Collegu navaja kot razlog osebne in gospodarske neuspehe, alkoholizem in vse večja bremena, ki jih nalaga sodobna družba na mnoge družine.« (Debelejši tisk naš.)

To večanje, rast konfliktov v družini je le en del izmed večih stvari, sestavljenega znamenja, ki označuje »zadnje dni«. V naslednjih izdajah Stražnega stolpa bodo nadrobno obdelani nadaljnji vidiki Pavlovih besed iz 2. pisma Timoteju 3:1—5. Eno pa je gotovo: Poročila o upiranju otrok staršem in o upadanju naravne naklonjenosti kot je napovedal Pavel, so tako splošen pojav, da so jasen dokaz, da živimo v »zadnjih dneh« sedanjega sestava stvari.

Danes zares živimo v »kritičnem času«, ‚v katerem je težko živeti‘. Vendar, ti »kritični časi« ne bi smeli vplivati na tvojo družinsko srečo. Bog Jehova nam po Bibliji nudi praktične napotke, ki lahko, če se jih držimo, že sedaj prispevajo k srečnemu in uspešnemu družinskemu življenju. Razen tega bo tvoja družina, če boš upošteval ta navodila morda prišteta k srečnim družinam, ki bodo večno živele v Božji novi ureditvi, ki bo skoraj na zemlji. (2. Petrov 3:13; Pregovori 3:13—18)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 5]

Fantič gleda, kako se ljudje streljajo, pretepajo in morijo. Kako to vpliva nanj?

[Slika na strani 5]

Če nas vodijo smernice Biblije, je lahko naša družina srečna celo danes