Opomini in ukazi Boga novega sestava stvari
»Ukazov in opominov tvojih se držim, ker so vse moje poti pred teboj.« (Psalm 119:168, NS)
1. Na kakšen način služijo opomini v srečo Jehovinega naroda?
BOŽJI pravični novi sestav je blizu! Jehovine priče, ki ljubijo njegov pravični zakon, naj bi dobivali opomine iz njegove Besede in preko njegove organizacije ob življenjsko važnem času. Srečni so, ker spoštujejo te Božje opomine. Takšni opomini jih spodbujajo, da ga iščejo, kar vodi do osrečujočih rezultatov. Slovenski prevod hebrejske besede ‚edoth‘ z »opomini« namesto »pričevanja« (martyri’a, po grškem prevodu Septuaginta) je bolj izrazit in namenski. Pokazuje, da nas Jehova, kot zahtevajo okoliščine, spominja na to, kaj je njegov zakon, njegovi ukazi (zahteve), naredbe, zapovedi in uredbe. Tako nam ne dopušča, da bi jih povsem pozabili. Če nas takšni opomini ne razdražijo, postanemo srečni zato, ker jih spoštujemo.
2. Kakšno osnovo je imel pisec 119. psalma za poudarjanje tolikih opominov?
2 Če je psalmist napisal svoj psalm najpozneje v petem stoletju pred našim štetjem, tedaj je imel na razpolago vse hebrejske spise — od 1. Mojzesove do Malahije. Peta knjiga se imenuje Deuteronomium (grški prevod Septuaginta), kar pomeni »drugi zakon«. Vsebina te knjige je očitno bila v glavnem pojasnilo Zakona (zaveze), ki ga je Jehova sklenil z Izraelom po posredniku, preroku Mojzesu. V Deuteronomiumu naj bi bili opomini, vendar tudi vse druge knjige Biblije vsebujejo Božje opomine za nas.
3. a) Na kaj nas spomnijo citati iz hebrejskih spisov? b) Zakaj je lahko naša sreča večja od tiste, ki jo je užival psalmist?
3 Stotine citatov iz hebrejskih spisov, ki so v krščanskih grških spisih, ne služijo samo kot opomini za to, kar je Jehova učil svoje ljudstvo pod Zakonom, temveč tudi glede njegovega veličastnega namena v zvezi s krščansko skupščino in odkupljeno človeško vrsto. Današnji učenci Jezusa Kristusa, večjega Mojzesa, imajo na voljo več opominov od Boga Jehove, kot jih je imel psalmist; in če se jih zvesto držijo, so lahko srečnejši od psalmista. Pri iskanju Jehovinih opominov s pomočjo preučevanja Biblije pravzaprav z vsem srcem iščejo Jehovo.
4. Kakšno je pravilno stališče pri posnemanju psalmista, namesto da bi se zaradi Jehovinih opominov razburjali?
4 Potrebno je ceniti tistega, ki nam daje dobre nasvete in nas varuje pred usodo zlih. Psalmist je tako občutil glede Božjih opominov. (Psalm 119:24, 119, 167) Današnje Jehovine priče se ne vznemirjajo zato, ker se zdi Bogu dobro, da jih spomni na vse, kar je povezano z njegovim zakonom — bodisi pri njihovem preučevanju Biblije ali s pomočjo njegove organizacije. Zvesto so izbrali pot trdnega držanja njegovih opominov. »Držim se tvojih pričevanj (opominov, NS), Jehova, ne daj, da se osramotim.« (Psalm 119:31)
5. a) Kakšnemu namenu služijo opomini iz Božje besede in njegove organizacije? b) Kako lahko osebno pokažemo enako globoko spoštovanje do Jehovinih opominov, kot ga je imel psalmist?
5 Bog ne daje opominov zato, da bi osramotil svoje priče, temveč da jih s pomočjo opominov varuje pred sramotno potjo. Svojo naklonjenost želijo posvetiti temu, kar je dejansko koristno za vse čase; zato se pridružujejo psalmistu v molitvi: »Nagni srce moje k opominu svojim in ne k dobičku.« (Psalm 119:36, NS) Zato ni čudno, da ne želimo izgubiti teh trajnih koristi s tem, da bi popustili v preučevanju Biblije ali rednem sestajanju z Jehovinim predanim narodom. (Psalm 119:111) Ljubezen do Boga iz vse duše jih spodbuja k tej poti. Čeprav lahko to zanje pomeni stroge opomine ali grajanje, se Jehovine priče vesele, da jih Jehova vodi s pomočjo svojih opominov, tako da jih čuva, da ne bi zašli in se za vedno izgubili: »Na poti tvojih opominov se silno veselim, kakor vseh drugih vrednih stvari.« (Psalm 119:14, NS)
6. Kako so se Jehovine priče trudile biti poštene glede samih sebe pred Bogom?
6 Čeprav so jih mnogi (opomine) ostro kritizirali in se jih celo odrekli s tem, ko so delali napake, pa so Jehovine priče glede tega pred Bogom ostale poštene. Hoditi želijo po poti, ki jim jo pokazuje ta knjiga njegovih opominov. Njihova sodobna zgodovina pokaže, da so ravnali enako kakor psalmist v starem času: »Premišljeval sem o svojih poteh in obrnil svoje noge k tvojim opominom.« (Psalm 119:59, NS) Samo tako so lahko molili k Bogu, da bi jih ohranil pri življenju, da bi lahko nadaljevali z izvrševanjem dodeljenega dela, kljub njihovim krvi željnim sovražnikom. (Psalm 119:88) Priznavajoč, da so Božji sužnji, ker so se mu predali po Kristusu in da morajo razumeti pravi smisel tega, kar je dal Bog zapisati v svoji Besedi, pravijo: »Tvoj služabnik sem. Napravi me razumnega, da bom spoznal opomine tvoje.« (Psalm 119:125, NS)
7. Kakšne razloge za hvaležnost imajo in kako molijo?
7 Zanje so čudovite tiste stvari, ki jih je razkril v svoji Besedi, po zaključku prve svetovne vojne, v letu 1918, tako da žele delati tisto, kar poudarjajo ta odkritja. (Psalm 119:129) Jehova je bil popolnoma opravičen s tem, ko nam je usmerjal pozornost k svojim opominom in nam jih predložil kot zapovedi. To radi priznavamo v molitvi z besedami psalmista: »Zapovedal si svoje opomine v pravičnosti in v preobilni zvestobi.« (Psalm 119:138) Iz srca smo hvaležni, ker imamo tako zvestega Boga!
8. Na kakšen način je večno življenje odvisno od razumevanja in upoštevanja Božjih opominov?
8 Jehovine priče danes dobro razumejo, da je njihovo večno življenje v Božjem pravičnem novem sestavu stvari odvisno od tega, če bodo doumeli, na kaj želi on usmeriti njihovo pozornost, in mu bodo zatem razumno poslušni. (Psalm 119:144) V sovražnem svetu morajo moliti k Bogu, Poslušalcu molitev, da jih reši iz najbolj nevarnih situacij, še posebno v dneh, ko se bodo vsi narodi zbrali k »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu. (Razodetje 16:13—16) Najprimernejša je molitev: »Klical sem k tebi. O reši me! Držal se bom opominov tvojih.« (Psalm 119:146, NS)
9. Kakšno zagotovilo imamo, da nam bodo Božji opomini še naprej na razpolago?
9 Čeprav so vsi napisani opomini Boga Jehove bili osnovani pred 1900 leti, ko je bila dovršena Biblija s 66 knjigami, so še danes na voljo in nam bodo na razpolago v nedogledno bodočnost. Psalm 119:152 se izkaže resničen, ko se obrača na Boga: »Od nekdaj poznam nekatere tvoje opomine, za neomejen čas si jih osnoval.« (NS) Vsled poznavanja nekaterih Jehovinih opominov je pričel julija 1879 izhajati časopis Zion’s Watch Tower and Herald of Chrisfs Presence (Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti). Danes, po 105 letih izdajanja, časopis še vedno izhaja, in to po vsem svetu v 102 jezikih. Celo če bi bilo sovražnikom Jehovinih prič dovoljeno ustaviti izhajanje tega časopisa, nikoli ne bi mogli uničiti v Svetem pismu zapisanih Jehovinih opominov, ki počivajo na večnem temelju (katerega trajanje je neomejeno).
Izvrševati ukaze našega predpostavljenega
10. Kakšno pomembnost daje Psalm 119 Božjim »ukazom«
10 Zatem ko v dveh uvodnih vrstah odobrava srečo tistih, ki hodijo po Jehovinem zakonu in spoštujejo njegove opomine, psalmist nadaljuje: »Ki tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih. Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se izpolnjujejo pridno.« (Psalm 119:3, 4) Sestavljalec uporablja v tem psalmu besedo »ukazi« 21 krat, zato nam ostane dobro v spominu.
11. a) Zakaj je psalmist pazil na svoje obnašanje, kakor se vidi iz Psalma 119:168? b) Kakšna gonilna sila je za besedo »ukazi«?
11 Psalmist nam govori, kaj je čutil in kaj je delal glede teh Božjih »ukazov«. Na ta način je služil nam danes kot zanesljiv zgled. Cenil je, ker je bil ta način življenja pod Božjim nadzorom in ker je moral paziti, kako se je obnašal pod Jehovinim zakonom zaveze. Upravičeno je rekel: »Ukazov in opominov tvojih se držim, ker so vse moje poti pred teboj.« (Psalm 119:168, NS) Opomini so spodbuda za spominjanje, ukazi pa so smernice, navodila, ki jih nadrejeni izda podrejenemu. Naročajo, kaj mora služabnik, suženj, delavec ali vojak vestno izvršiti. Ukazi so strožji od predpisov; hebrejska beseda piqudim’, ki je tako prevedena, pomeni »določanje«, »obremenitev«. So se ti Božji ukazi zdeli psalmistu nadležni ali neprijetni, še posebej, ko je bil lažno obtožen ali predstavljen v napačni luči? Prisluhni, kaj je rekel: »Glej, da ljubim tvoje lastne ukaze. O Jehova, v soglasju s tvojo dobroto me ohrani živega.« (Psalm 119:159, 169, NS)
12., 13. Kako je vzor, ki ga je dal psalmist, usposobil Božje služabnike, da so vzdržali preizkušnje med prvo svetovno vojno in po njej? b) Čigave ukaze je poslušal ostanek, čeprav so ‚skovali zvijačo zoper njega‘?
12 Kakšen čudovit vzor je zapustil psalmist pravim kristjanom, združenim v Jehovini organizaciji sredi tega sveta, polnega nezakonitosti in pomanjkanja ljubezni! Živeti po njem se je izkazalo nagrajujoče. V svojem okolju, polnem sovražnikov njihovega Boga, se počutijo tako kot psalmist, kot »odtujeni naseljenci«. (Psalm 119:19, 54, NS) Pa vendar so prepričani, da se ničesar ne da primerjati z Božjimi ukazi glede pravilnega življenja. Med prvo svetovno vojno (1914—1918) so se stežka rešili. V teh norih vojnih letih so sovražniki segli precej visoko znotraj Jehovine vidne organizacije, da bi pospešili uničenje njegovega naroda, šli so celo tako daleč, da so po krivici zaprli predsednika in druge odgovorne osebe iz središča Skupnosti Stražnega stolpa. Ta doživljaj je bil podoben temu, kar je opisano v Psalmu 119:69: »Zvijačo so skovali zoper mene prevzetniki, jaz pa iz vsega srca hranim povelja (ukaze) tvoje.« Poslušni morajo biti Vsemogočnemu Bogu, svojemu nadrejenemu, namesto ljudem tukaj na Božjem podnožju.
13 Da, na višku prve svetovne vojne so sovražniki, ker so bili navidezno uspešni proti tistim, ki so se držali Božjih ukazov, mislili, da bodo lahko iztrebili Božje poslušno, predano ljudstvo. Zato so lahko rekli: »Skoraj so me uničili na zemlji, jaz pa se nisem izneveril ukazom tvojim.« (Psalm 119:87) »Nadrejeni«, »predpostavljeni«, vsega vesolja je preprečil podlo zaroto drznih sovražnikov.
14. V katerem smislu se je lahko ostanek izrazil z besedami iz Psalma 119:45?
14 Po osvoboditvi na koncu vojne so čutili potrebo, da raziskujejo Božje naredbe tako kot še nikoli do tedaj, da bi spoznali, kaj jim je Bog namenil, da bi delali v tem nepričakovanem obdobju miru. Lahko so se izrazili z besedami iz Psalma 119:45: »Neprestano bom hodil v svobodi, ker postav (ukazov, NS) tvojih iščem.«
Sedaj in v bodočnosti
15. a) Kakšno gledišče, izraženo v 119. psalmu, si je prisvojil Božji narod? b) Na kaj so se osredotočili od leta 1919 dalje?
15 Z razširitvijo svojega dela za Kraljestvo do vseh koncev zemlje so se namnožili tudi njihovi sovražniki. Toda to jih ni prestrašilo, tako da bi iz svojih misli odstranili Božja navodila. Nepopustljivo so vztrajali. (Psalm 119:93, 94) Kaj lahko sedaj brez hvalisanja rečejo v slavo Jehovi, ker niso pozabljivi poslušalci Božje besede in njegovih izrecnih ukazov, temveč produktivni v njegovem delu? Naslednje: »Bolj razumevajoče ravnam od starejših mož, ker se držim ukazov tvojih.« (Psalm 119:100, NS, 104) Od povojnega leta 1919 dalje se niso ukvarjali z načrti in pripravami narodov. Stanovitno so oznanjevali Božje kraljestvo pod Kristusom, kot edino upanje za človeštvo, namesto Društva narodov in njegovega sedanjega naslednika, Združenih narodov. Kakšno »razumevanje«!
16. V kaj smo prepričani, čeprav se na nas pritiska, da bi napačno delali?
16 Ko Božja beseda govori nam, ki živimo v tej dobi Združenih narodov, naj ne ljubimo sveta in njegovih stvari, nam s tem posreduje Božje ukaze. Mi moramo — in tako tudi delamo, te zapovedi jemati kot pravilne, take tudi so! Zavzemamo isto stališče, kot je zapisano v Psalmu 119:128: »Zato spoznavam vse ukaze tvoje za prave, vsako stezo lažnivosti sovražim.« Zaradi našega nekompromisnega stališča nas morda posvetni ljudje ponižujejo, vendar mi upoštevamo Božje mnenje, zato iz našega razuma ne želimo odstraniti njegovih navodil. (Psalm 119:141)
17. Kakšni izgledi so pred nami in kako se bo našla Božja zaščita, ko bodo nasprotniki stisnili obroč okrog Jehovinega naroda?
17 Kljub temu, da se sedaj več kot 60 let pojačano, intenzivnejše, oznanjuje Božje kraljestvo pod Kristusom kot edino upanje za svet, pa tisti, ki usmerjajo in planirajo svetovne razmere, temu ne posvečajo pozornosti. Sedaj grozi iztrebljenje celotne človeške družine z atomskim orožjem. Ne le to, protiverska mržnja zajema srca vedno več ljudi. Ko bodo uničene vse oblike lažne religije, se bodo Božji sovražniki morali ukvarjati z Jehovinimi pričami. Ko se bo stisnil obroč nereligioznih nasprotnikov Božjega Kraljestva okrog preživelih Jehovinih prič, jim bo kot še nikoli dotlej potrebna nadčloveška pomoč. Pokriti jih bo morala zaščitna senca vsemogočne roke — Božje roke. Imeli bodo razlog, da pokličejo to Božjo roko na pomoč, kot je rečeno v Psalmu 119:173: »Naj mi tvoja roka služi v pomoč, ker sem izbral tvoje ukaze.« (NS) Pod temi najbolj izzivajočimi okoliščinami se Jehovina roka ne bo izkazala prekratka, kot da ne bi mogel nuditi rešitve bogaboječim izvrševalcem njegovih ukazov. (Izaija 50:2)
18. a) Zakaj bo na preživetje v uničevanju tega sestava stvari vplivalo to, če smo v pravilni družbi? b) S čim se bomo stalno ukvarjali, ker vemo, kakšen je izid za tiste, ki se boje Jehove?
18 V čigavi družbi želimo biti, medtem ko se približujemo katastrofalnemu koncu tega sestava, polnega nezakonitosti in pomanjkanja ljubezni in zaključku ločevanja ljudi iz poganov, kot kadar pastir ločuje ovce od kozlov? V družbi kozlom podobnih ljudi, ki bodo za večno odrezani (odstranjeni) iz kakršnegakoli obstoja ali v družbi ovcam podobnih ljudi, ki ljubijo Jehovo Boga? (Matevž 25:31—46) Za nikogar ni prezgodaj, da si izbere prave družabnike. Sedaj je čas, da izbereš tako kakor psalmist, ki je za najvišje Bitje rekel: »Tovariš sem vsem, ki se te boje in izpolnjujejo povelja (ukaze, NS) tvoja.« (Psalm 119:63) Mi vemo kakšen bo delež tistih, ki se boje Boga Jehove in zato želimo sodelovati z njimi v tem duševno zadovoljujočem deležu v Jehovino radost. Ker ga ljubimo, smo globoko in trajno zainteresirani, da mu ugajamo, tako da delamo, kar on od nas zahteva. Psalmist izraža našo odločnost: »Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje.« (Psalm 119:15)
19. Katero najbolj čudovito delo se sedaj opravlja?
19 Od zaključka svetovne vojne (1918), prve takšne vrste, vodi Vsemogočni Bog čudovito delo sredi nasprotujočega sveta. To delo opravljajo njegove priče z oznanjevanjem ‚dobre vesti o kraljestvu po vsej naseljeni zemlji, vsem narodom v pričevanje‘ glede na bližnji »konec« tega več tisočletij starega sestava stvari. (Matevž 24:14) Imeti želimo delež z njim v njegovih delih. Izvrševati želimo njegovo voljo in zato ga prosimo, da bi nas navedel, da izvršujemo njegovo voljo. Naša iskrena molitev je še vedno tista iz Psalma 119:27: »Daj, da umem pot ukazov tvojih in premišljeval bom čudovita dela tvoja.«
20. Katero najčudovitejše delo mora Bog še opravili in kaj bodo rekli preživeli o Božjih ukazih?
20 Eno najbolj čudovitih Božjih del, ki ga bo še izvršil, je ohranitev vernih in lojalnih prič v prihajajočem koncu tega sestava stvari in da jih bo vpeljal v novo ureditev. (2. Petrov 3:13) Pravično bo od njega, da jih zaščiti pred smrtjo tega smrtno bolnega sestava stvari. Odgovoril bo na navdihnjeno molitev, ki jo naslavljajo nanj: »Glej, ukazov tvojih želim, v pravičnosti tvoji daj mi živeti.« (Psalm 119:40) To naj bo tudi tvoja molitev. Zatem, po največji stiski v zgodovini vsega sveta in ko se boš znašel znotraj vrat novega pravičnega sestava stvari, boš iskreno spodbujen k vzkliku: »Nikdar ne bom pozabil tvojih ukazov, ker si mi z njimi ohranil življenje!« (Psalm 119:93, NS)
Pomoč za spominjanje:
◻ Kateri »opomini« od Boga so ti na razpolago?
◻ Kako ti Božji opomini lahko koristijo?
◻ Kaj so Jehovini »ukazi«?
◻ Zakaj bi jih moral želeti izpolnjevati?
[Sliki na strani 26]
Božji služabniki imajo danes dovolj »opominov«, ki jih lahko koristijo
[Slika na strani 27]
Si se odločil, da boš ‚družabnik »ovc«, ki se držijo Božjih ukazov‘?