Sreča kljub nezakonitostim in pomanjkanju ljubezni v svetu
»Srečni so tisti, ki so brezhibni na svoji poti, tisti, ki hodijo po Jehovinem zakonu.« (Psalm 119:1, NS)
1., 2. a) Od kod izvira resnična sreča in kako dolgo jo lahko doživljamo? b) Kako bi se namesto »blagri« morale glasiti uvodne besede pridige na gori in zakaj?
SREČA poteka od človekovega Stvarnika. On je »srečni Bog«, z dobro vestjo za nas. (1. Timoteju 1:11) Pripravil je večno srečo za svoja človeška stvarjenja tu na Zemlji. Celo sedaj lahko vstopijo v njo, če se podložijo njegovim predpisom. (Psalm 119:26, 33)
2 Pred devetnajstimi stoletji je Jezus Kristus, Sin »srečnega Boga«, povedal znano pridigo na gori. Po Matevžu 5:1—12 se je ta pridiga pričela s tako imenovanimi »blagri« oziroma »blaženostmi«. Toda po grščini, v katero je bilo prevedeno poročilo učenca Matevža o zemeljskem življenju Jezusa Kristusa, bi se morali imenovati »razlogi sreče«. Celo v poročilu Matevža v hebrejskem jeziku je uporabljena hebrejska beseda, ki pomeni »sreča«.
3. a) Je pisec 119. psalma odgovarjal pogojem, da uživa posebno srečo, kot jo je opisal Jezus Kristus? Pojasni odgovor. b) Opiši psalmistove občutke izražene do zakona zaveze, posredovane po Mojzesu.
3 Človek, ki je v preteklosti odgovarjal pogojem, da uživa takšno srečo, kot jo je pojasnil hebrejski Mesija Jezus Kristus, je bil navdihnjeni pisec Psalma 119, najdaljšega psalma Biblije. V skladu z razlogi za takšno srečo, ki jo je imel Jezus Kristus, se je ta psalmist zavedal svojih duhovnih potreb. Bil je tudi žalosten, blagega značaja, bil je lačen in žejen pravičnosti, bil je usmiljen, zasmehovan in preganjan in o njem so govorili razne neresnične stvari. Ta psalm je napisal več stoletij pred našim štetjem, medtem ko je bil Izraelski narod še vedno pod Zakonom zaveze, posredovane po preroku Mojzesu, sklenjene med Bogom Jehovo in ljudstvom leta 1513 na gori Sinaj. Primerno je bilo, da psalmist v Zakonu te zaveze ni našel nobene napake, saj ga je dal Bog. Dobro je vedel, da poganski narodi povsod okoli izraelske dežele niso imeli ničesar, kar bi se lahko primerjalo s tem Božjim Zakonom. Nanj je gledal kot na nekaj, kar najbolj prosvetljuje, in je v 105. in 130. vrsti rekel: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč. Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč in razumnost ona daje preprostim.«
4. a) Po kakšnem vrstnem redu je sestavljen 119. psalm in kako je to v pomoč? b) Komu in s kakšnim namenom so dali zgled Jezus in njegovi učenci, ko so se sklicevali na ‚knjigo Psalmov‘?
4 Da bi služil kot pomoč za spominjanje, je psalmist ta psalm sestavil po abecednem vrstnem redu, tako da se v 22 kiticah vsaka od 8 hebrejskih vrstic prične z isto hebrejsko črko, po abecednem redu. Tako se vsaka vrsta prve kitice prične s prvo hebrejsko črko alef, kakor se tudi naslov prične s to prvo črko alef. Vsaka vrsta druge kitice se prične z drugo hebrejsko črko bet. Takšna je zasnova vseh 22 kitic psalma — kar ustreza 22 črkam hebrejske abecede. Osem hebrejskih vrstic v vsaki od 22 kitic znese skupaj 176 vrst. V svojem poučevanju se je Jezus Kristus skliceval na »knjigo Psalmov«. (Lukež 20:42; 24:44) V tem je dal zgled svojim učencem. (Dejanja apostolov 1:20; 13:33; 1. Korinčanom 14:26; Efežanom 5:19; Kološanom 3:16; Hebrcjcem 4:7; Jakob 5:13)
5. Čigave izkušnje je verjetno imel v mislih pisec, ko je začel pisati 119. psalm?
5 Psalmist je nedvomno pisal iz osebnih izkušenj, ko je pričel 119. psalm z besedami: »Srečni so tisti, ki so brezhibni na svoji poti, tisti, ki hodijo po Jehovinem zakonu . . . Srečni so tisti, ki hranijo opomine njegove (NS) ... hodijo po potih njegovih. Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se izpolnjujejo pridno. O, da bi moja pota šla tako, da bi izpolnjeval postave (uredbe, NS) tvoje! Tedaj ne pridem v sramoto, ko bom gledal na vse zapovedi tvoje. Hvalil te bom s pravim srcem, ko se bom učil razsodkov pravičnosti tvoje. Postave tvoje bom izpolnjeval, le ne zapusti me nikar!« (Psalm 119:1—8)
6. a) Kako so v tem psalmu poudarjene ključne besede? b) Kaj je preučeval psalmist in kako je to potrdil?
6 V tej uvodni kitici z osmimi hebrejskimi vrsticami opazimo ključne besede: postava, opomini, ukazi, uredbe, zapovedi, razsodki. Psalmist poudarja te besede v vseh 176 hebrejskih vrsticah. Na primer, besedo »zakon« uporablja 25 krat, »opomini« 22 krat, »ukazi« 21 krat, »uredbe« 21 krat, »zapovedi« 20 krat in »razsodki« 21 krat, ki je s sorodno besedo »zapovedi« v psalmu uporabljena dvakrat. Kljub temu, da je psalmist večkrat uporabil te besede, ki morda zvenijo kot pravni izrazi, ni dokazov, da bi bil on nekakšen poklicni pravnik, odvetnik ali celo sodnik. Predvsem je preučeval Jehovino napisano besedo, to dejstvo je potrjeno s tem, ko petnajstkrat uporablja izraz »tvoja Beseda«. Če je bil kralj Izraelskega naroda, potem je zanj veljala Božja zapoved, da si naredi osebni prepis Zakona Jehovine zaveze, sklenjene z Izraelom, za osebno preučevanje in uporabo. (5. Mojzesova 17:14—18) S temi značilnostmi v mislih se psalmistu natančno preučevanje Jehovine »Besede« ni zdelo dolgočasno in utrudljivo. Hrepenel je po tem, kar bi mu pomagalo, da bi bil poslušen Zakonu. (Psalm 119:40, 131, 174) Smo mu podobni?
7. a) Kako nam lahko koristi poznavanje Božjega zakona in to, da hodimo v skladu z njim? b) Na kaj se nanaša »Tora«, toda pod katero ureditvijo so kristjani?
7 Kadar primerjamo mednarodne in državne zakone dežel, ki so pod nevidnim nadzorom »očeta laži«, satana hudiča, z Jehovinim zakonom, se lahko pridružimo psalmistu, ki je rekel: »Postava tvoja je resnica. Ti si blizu, Jehova, in vse zapovedi tvoje so resnica.« (Janez 8:44; Psalm 119:142, 151) Če torej ‚hodimo po Jehovinem zakonu‘, bomo tako kakor psalmist zaščiteni, da ne krenemo na pot posvetnih zablod, kar bi nam telesno in duhovno škodovalo. To prispeva k naši sreči. (Psalm 119:1) Prispeva k temu, da imamo Božji blagoslov in priznanje. Vpliva na naše srce, kakor to navaja Psalm 119:97, 126, 127. Psalmist je bil pod Mojzesovim Zakonom zaveze, ki je vseboval »Toro«, zbirko Božjih zakonov, ki je zajemal stotine različnih zakonov. Današnje maziljene Jehovine priče so pod novo zavezo (katere posrednik je Jezus Kristus) z »zakonom«, zapisanim tako rekoč »v njihova srca«. (Jeremija 31:31—34) S preučevanjem krščanskih grških spisov so se seznanili z »zakonom« (ali postavo) nove zaveze in njegovimi zapovedmi.
8. a) Je pred nezakonitim svetom svetla bodočnost? b) Kako je psalmist opisal svojo žalostno skrb zaradi tega, ker se Hebrejci niso držali Božjega zakona? c) Kako se je spolnila Jezusova prerokba o nezvestem Jeruzalemu in kaj pomeni to za krščanstvo?
8 Približuje se določeni čas, ko bo pravnoveljavni Zakonodajalec, Jehova, ukrepal proti temu nezakonitem svetu. Pred njim so žalostni izgledi. Kot takšen, ki ljubi Božji zakon, je psalmist svoje dni žaloval zaradi takšnega stanja. (Psalm 119:136) Nekaj dni preden je podlegel kruti mučeniški smrti, je Jezus Kristus objokoval mesto Jeruzalem, ki se je držalo tradicij, kršilo pa Zakon. (Lukež 19:41) Jehova je ukrepal sedemintrideset let zatem, ko so Hebrejci kronali svoje prestopanje zakona s tem, da so dali nedolžnega Mesijo, Jezusa Kristusa, usmrtiti v roke poganov. (Psalm 119:126) Žalostne stvari, ki jih je Jezus vnaprej predvidel, so doletele mesto leta 70. n. št. To, kar je danes ponazorjeno z Jeruzalemom in hebrejskim ljudstvom, nad katerim je vladalo to mesto, je mnogo bolj obširno. Krščanstvo, njegov sodobni dvojnik, prestopnik zakona, je mnogo večje od starega Jeruzalema in izraelskega naroda. Jehova bo na svoj način dal v srca političnih elementov tega sveta, da se obrnejo proti vsaki organizirani religiji sveta, tudi proti krščanstvu, lažnemu Kristusovemu kraljestvu. (Razodetje 17. poglavje)
9. a) Primerjaj pot krščanstva, ki preliva kri, s stališčem in obnašanjem Jehovinih prič. b) V skladu s katerim zgledom je naša pot? c) Iz katerih razlogov danes Kristus zavrača krščanstvo?
9 Mar nista v krščanskem svetu izbruhnili dve svetovni vojni, v katerih je duhovništvo podpiralo takšne spore, v katerih se je prelivala kri? V očitnem nasprotju s temi prestopniki zakona Božje nove zaveze, je psalmist govoril kot vzor današnjim Jehovinim pričam: »Laž sovražim in mrzim, zakon tvoj pa ljubim.« (Psalm 119:163) Z vsem srcem se je želel držati njegovega zakona. Izrazil je svoje neodobravanje glede razdeljenosti v srcu in mlačnega stališča: »Ljudi dvojnih misli sovražim, zakon tvoj pa ljubim.« (Psalm 119:113) Takšni so tudi občutki Jezusa Kristusa do današnjega krščanstva, ker je podobno skupščini v starodavni Laodiceji. Krščanstvu lahko upravičeno reče: »Ker si mlačen in ne mrzel, ne gorak, te hočem izpljuniti iz svojih ust.« (Razodetje 3:16) Ne moremo ljubiti sveta, ki je nezakonit in brez ljubezni in istočasno ljubiti Kristusa. Tu ne sme biti nikakršnega omahovanja. Topla ljubezen mora biti gonilna sila izza poslušnosti do Boga. Jehova ne more nikoli navdihniti svojega predanega služabnika, da bi rekel nekaj manj važnega od tega: »Razveseljeval se bom zapovedi tvojih, ker so se mi omilile (ker sem jih vzljubil, NS).« (Psalm 119:47)
10. a) Kaj moramo ljubiti kakor psalmist? b) Kakšen namen naj bi dosegla nadloga psalmista, toda katere poti se je držal on in kako to vpliva na nas?
10 Naša ljubezen do Jehovinega zakona vodi do rešitve. Psalmist je to priznal, ko je rekel: »Ako bi ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj bi že bil poginil v nadlogi svoji.« (Psalm 119:92) Njegova nadloga ni bila neka smrtonosna bolezen. Bil je v težavah zaradi predrznežev (proti Bogu), ki so ga sovražili in preganjali. Če ne bi tako zelo ljubil Jehovinega zakona, bi se pod pritiskom uklonil ciljem takšnih Izraelcev in delal v nasprotju z Jehovino voljo. Kako izreden zgled je psalmist nam danes, ki smo pod takšnim pritiskom sveta, v katerem se nezakonitost širi v takšnem obsegu, da se je v času konca tega sestava stvari ohladila ljubezen večine ljudi. (Matevž 24:3, 12)
11. Od kod prihaja naša rešitev in kako gledamo na človeške načrte?
11 Samo če se držimo Božjega zakona, imamo osnovo za pričakovanje večne rešitve. Hrepenimo po rešitvi v Božjo novo ureditev novih nebes in nove zemlje. Proti koncu 119 psalma, v 174 vrsti, pride do izraza naša želja: »Po zveličanju (rešitvi, NS) tvojem hrepenim, Jehova in zakon tvoj je vse veselje moje.« Zato zavračamo človeške načrte in priprave za rešitev tega sveta polnega nezakonitosti in brez ljubezni.
Spoštovanje zakona pod preganjanji
12. a) Kdo je spodbujal in izvrševal preganjanje »žene« in njenega »semena« in zakaj? b) Kako so bili preganjalci pokarani?
12 Napovedano je bilo preganjanje svetovnega obsega za Jehovine priče v teku poslednjih dni tega umirajočega starega sestava stvari, pod nepopustljivo vladavino simbolične kače, satana, hudiča. V Razodetju 12:17 opozarja na njegovo tarčo: »In razsrdi se zmaj nad ženo (Jehovino organizacijo podobno ženi) in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega (razen iz novorojenega Kraljestva), ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.« Preganjanje prihaja v glavnem od tistih, ki se upajo drzno odvrniti od tega, kar zapoveduje Bog za te poslednje dni kačine vidne ureditve na Zemlji. S tem, ko Jehovine priče po vsem svetu oznanjujejo vest o Kraljestvu, Jehova kara tiste, ki so prekleti. O tem beremo v Psalmu 119:21: »Ti karaš predrzne, ki zaidejo od zapovedi tvojih.« (NS). Povsem drugače je z zvestimi, katere ti predrzni preganjalci zasmehujejo in sramotijo, kakor je bilo tudi s psalmistom: »Prevzetniki so me skrajno zasmehovali. Od zakona tvojega nisem krenil.« (Psalm 119:51, NS)
13. a) Do kakšnega izida vodi držanje Božjega zakona kljub hudobnim namenom preganjalca? b) Kako je prišlo to do izraza v našem času?
13 Ker vidijo, kako Jehovine priče še dalje ravnajo v skladu z Jehovinim zakonom za današnji čas, poskušajo ti drzni preganjalci zlomiti zakonu poslušne priče, kakor je ponazorjeno v primeru psalmista, ki je rekel: »Jame mi kopljejo prevzetniki, ki se ne ravnajo po zakonu tvojem.« (Psalm 119:85) Osramotiti drzne spletkarje ne pomeni samo razkriti njihove zmotne poti, temveč še posebej opravičiti Jehovo kot pravega Boga. Zato je lahko psalmist brez vsakršne zlobnosti molil: »Osramote se naj prevzetniki, ker so me z lažjo tlačili; jaz pa premišljujem povelja tvoja.« (Psalm 119:78) Jehova zagotavlja, da celo preganjanja delujejo v dobro in da preganjalci s svojimi prevarami dejansko ne dosežejo ničesar. On usliši molitev iz Psalma 119:122: »Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; naj me ne zatirajo prevzetniki.« Jehovinim pričam je v času diktature Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja pretilo masovno pobijanje, vendar niso pozabili na zakon in zapovedi svojega Boga, temveč so trdno stali in mnogi so preživeli. Z besedami iz Psalma 119:60, 61 lahko preživeli rečejo: »Hitim in se ne obotavljam izpolnjevati zapovedi tvoje. Zadrge brezbožnih so me ovile, a postave tvoje ne zabim.« Vsemogočni Bog je sposoben presekati ali odstraniti ovirajoče vrvi, s katerimi so sovražniki zvezali njegove priče, in tako osvoboditi svoje služabnike ob svojem določenem času za delo, ki jim je bilo dodeljeno, da ga izvršijo v teku sedanjega zaključka sestava stvari.
14. a) Kaj so, podobno kot psalmist, doživele Jehovine priče in kakšen je bil izid naporov njihovih sovražnikov? b) Kdo so je sposoben radovati kljub trpljenju in zakaj?
14 Psalmist je po tem, kar je zapisal v Psalmu 119:84, 86, 161, prestal mnogo preganjanj celo od svojih rojakov. Jehovine priče so prenašale preganjanje znotraj in zunaj tako imenovanih krščanskih dežel, v katerih je sedaj njihovo delo prepovedano. Toda sovražnik je zgrešil cilj, ki ga je nameraval doseči z gnusnim, krivičnim preganjanjem! Na presenečenje sovražnikov se priče, ki ‚hodijo po Jehovinih zakonih‘ in ‚spoštujejo njegove opomine‘, čutijo gnane, da se veselijo kljub trpljenju, ki ga prenašajo zaradi Jehove Boga in Jezusa Kristusa. Spominjajo se, kaj je rekel Jezus Kristus, ko je našteval razloge sreče: »Srečni ste ubogi, ker je vaše kraljestvo Božje. Srečni ste, kadar vas ljudje sovražijo in kadar vas izobčujejo in sramotijo in zavračajo vaše ime kot hudobno zaradi Sina človekovega. Radujte se tisti dan in poskakujte; kajti, glejte! velika je vaša nagrada v nebesih; kajti ravno tako so delali njihovi očetje prerokom (tudi psalmistu)«. (NS) (Psalm 119:1, 2; Lukež 6:20, 22, 23) Sodelujoč v Jehovini radosti, njegove preganjane priče še naprej ‚poveličujejo zakon in mu dajejo čast‘. (Izaija 42:21)
Koristi iz 119. psalma:
◻ Kako je urejen 119. psalm in zakaj?
◻ Katere posebne besede je psalmist večkrat uporabil?
◻ Kako, v nasprotju s krščanstvom, gledamo mi na Božji zakon?
◻ Kaj bi morali ljubiti kljub preganjanju kristjanov?
[Slika na strani 23]
Mnoge Jehovine priče so ostale čvrste (trdne) in preživele nacistična preganjanja. Lahko so — srečni — rekli: »Tvojega zakona nisem pozabil.«