Če je zakonski tovariš nezvest

TO je težak udarec. Par je že imel enega malega otroka in mlada žena je pričakovala drugega. Tedaj je izvedela, da jo je mož varal. Prešuštvoval je! Ogorčena in zmedena se je spraševala, kaj naj stori.

Na žalost pa to ni osamljen slučaj. Iz raznih dežel poročajo, da so danes mnogi zakonci nezvesti, kar povzroča v njihovih zakonih ostre krize. Kako bi naj reagiral kristjan, ko izve, da mu je ali ji je zakonski tovariš nezvest?

V taki situaciji je treba upoštevati Jezusove besede o tej temi: »Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešuštvuje.« (Matevž 19:9) Kaj to pomeni? Da nečistovanje, (ki po Bibliji pomeni zakonolom in spolno nemoralo, kot je homoseksualnost), lahko pretrga zakonsko zvezo. Po Bibliji se sme nedolžni zakonec razvezati od krivca in se ponovno poročiti, ne da bi pred Bogom grešil.a

Ampak, ali mora nedolžni zakonski tovariš tako narediti?

Božji zgled

Primer iz starega Izraela nam bo pomagal odgovoriti na to vprašanje. Božji prerok Ozea se je poročil z Gomero in z njo imel sina. Zatem je bila Gomera nezvesta in je imela dva otroka z drugim moškim. Zaradi svojega ljubimca je očitno Ozeo zapustila. Toda Ozea je bil zelo sočuten. Pozneje je vzel Gomero nazaj, čeprav je moral zanjo plačati. (Očitno so jo ljubimci zapustili in je bila v revščini in sužnja.) Torej je, namesto da bi bil do žene strog, kar bi bilo sicer prav, bil Ozea z njo usmiljen.

Ozejevo odpuščanje je bilo v Bibliji uporabljeno kot ilustracija še večjega usmiljenja do grešne žene. Jehova je svoj odnos z Izraelom primerjal z odnosom moža in žene. Tako je nekoč rekel: »Jaz (sem) jim bil soprog.« (Jeremija 31:32) Podobno kot Ozejeva žena pa so bili tudi Izraelci nezvesti. Često so se obračali k lažnim bogovom in jih častili, tako so duhovno prešuštvovali. (Ozea 6:10; 7:4) Po svojem zakonu bi se Bog lahko od njih »ločil«, jih zavrgel. Je naredil tako?

Enako kot Ozea je bil pripravljen sprejeti nazaj svojo grešno »ženo«, če ne bi več nečistovala. Čakal je, da bi ‚se Izraelovi sinovi spreobrnili in poiskali Jehovo, svojega Boga, in Davida, svojega kralja; in da bi trepetajoč prišli k Jehovi in k njegovi dobroti v poslednjih dneh‘. (Ozea 3:5)

Ali lahko kristjan pokaže podobno ljubeče stališče in oprosti zakonskemu tovarišu, ki je grešil?

Zakaj biti usmiljen?

Da, lahko mu oprosti in mnogi naredijo tako. Zakonski tovariši, ki prešuštvujejo, dajejo svojo prihodnost v roke svojim nedolžnim zakonskim partnerjem. In res, često imajo te žrtve v svojem srcu — usmiljenje. Zakaj oprostijo tovarišu?

Najprej zato, ker je zakon Božji dar in bi se ga ne smelo prenagljeno uničiti. Razmišljajo tudi o velikem usmiljenju, ki ga Bog vsem nam izkazuje, in spomnili so se, da mu ugaja, če smo usmiljeni drug z drugim. Jezus je rekel: »Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli.« (Matevž 5:7)

Usmiljen je mogoče biti še posebej tedaj, če je krivcu žal in iskreno obžaluje, da je grešil. V tem primeru nedolžni zakonski partner lahko čuti, da se izplača premagati ogorčenost in užaljenost in ljubeče pomagati grešniku, da se spremeni. Če ljubeči tovariš oprosti, lahko to pomaga skesanemu grešniku, da bo razumel, če tega ni prej vedel, kakšno bogastvo je njegov zakon, in se bo trdno odločil, da ne bo nikoli več tvegal.

Zapomni si tudi to, da je prešuštvo včasih — toda nikakor ne zmeraj — posledica neprimernega stanja v družini. Bi to zakonolom lahko opravičilo? Nikakor! Vendar pa naj nedolžni zakonski partner razmisli o okoliščinah, ki so bile v družini; to mu bo morda pomagalo, da bo vedel, kako naj grešnemu zakonskemu tovarišu pomaga, da ne bo spet zašel na kriva pota.

Morda porabi mož veliko časa za svoje delo ali kaj drugega. Morda je on povsem srečen in zadovoljen, ampak kako je z ženo, ki je doma — brez njega?

Ali pa poglej drug primer: mož je prihajal utrujen z dela, doma pa ni bilo nikogar in ni imel kaj jesti, po tleh je ležala umazana obleka. Žena je bila zavzeta z drugimi dejavnostmi izven hiše, ki so bile brez dvoma plemenite in važne. Ampak mož se je čutil zapostavljenega in nezaželjenega, pa si je poiskal drugo žensko. Ko se je to zvedelo, je prosil za odpuščanje in obljubil, da ne bo več grešil. Toda žena se je odločila, da se bo razvezala od njega, do česar je imela seveda pravico, ker je njen mož hudo grešil. Ampak, ali lahko žena v tem primeru reče, da ni kriva za slabo stanje zakona, ki je pripeljalo do nemorale?

Kristjan se torej lahko iz tega ali onega razloga odloči, da bo posnemal Boga in oprostil zakonskemu tovarišu, ki je grešil. Če to stori, bo lahko blagoslovljen. Kako blagoslovljen?

Usmiljenje se blagoslavlja

Prvič — mnogi, ki so oprostili svojemu nezvestemu, toda skesanemu zakonskemu tovarišu, so imeli spet srečen zakon, zato so se vsi skupaj, mož, žena in otroci, ponovno lahko veselili srečnega družinskega življenja. Gotovo se za to splača potruditi.

Zakonski tovariš, ki se mu je oprostilo, često svojega nedolžnega in usmiljenega partnerja mnogo bolj ceni. Spozna lahko ponižnost in ljubezen, lastnosti, ki jih dotlej sploh ni opazil, posebno, če upošteva, kako strašno je bilo to, kar je preživel njegov tovariš zaradi njega.

Tako je bilo z družino, omenjeno na začetku tega članka. Mlada žena je bila seveda hudo prizadeta, ko je videla, da ji je mož nezvest. Po Bibliji je imela pravico, da se mu odpove in uniči zakon. Toda tedaj bi družina ne imela očeta in razvezana žena bi bila osamljena.

Zato je bila obzirna do svojih otrok. Upoštevala je tudi veliko bridkost svojega moža in se spomnila, kako sta se nekoč ljubila. Zato se je odločila, da bo posnemala Boga Jehovo in svojemu skesanemu možu odpustila. To je na moža naredilo globok vtis. Z ljubečo pomočjo svoje žene je ponovno postal uravnovešen, družina in prijatelji so ga spoštovali. Problem je sedaj stvar preteklosti. Ta srečna družina je enotna in skupaj dela za prihodnost.

Odločitev ob molitvi

Grešenje proti Božjemu zakonu se nikakor ne sme podcenjevati. Tisti, ki so nezvesti svojim zakonskim partnerjem, so krivi pred Bogom Jehovo, osnovateljem zakonske skupnosti. Če izgubijo družino, morajo vedeti, da je to neposredna posledica njihovega greha. Če želijo z Bogom ponovno biti v zaupnem odnosu in se veseliti Božjih obljub, se morajo pokesati in povsem spremeniti svoje misli in nemoralni način življenja — bodisi da jim zakonski partner oprosti ali ne.

Na razvezo se ne bi smelo gledati kot na nekaj samo po sebi umevnega. Kakor je Ozea oprostil Gomeri in Jehova večkrat Izraelcem, ko so duhovno prešuštovali, bi morali nedolžni zakonski partnerji vsaj razmisliti v molitvi o možnosti ohranitve zakonske skupnosti. S tem se lahko pokaže, da spoštujemo tistega, ki je osnoval zakon, kot tudi to, da se s tem zakonskemu paru pokaže pot k ponovni sreči v zakonu.

[Podčrtna opomba]