Širiti Božjo besedo v strašnem svetu
1. Kakšno nevzporedljivo stanje strahu je napovedal največji prerok vseh časov?
JEZUS KRISTUS, največji prerok vseh časov, je glede dobe spreminjanja sveta, ki se je začela s prvo svetovno vojno leta 1914, napovedal tudi, kakšno bo duševno stanje med narodi: »Ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale.« (Lukež 21:26, 27)
2. Kdo so tisti, ki se ne bojijo in zakaj se ne bojijo?
2 Čeprav se še tako čudno sliši, pa so tudi takšni, ki se ne bojijo in ne omedlevajo zaradi občutka nemoči. To so Jehovine priče, ki danes žive v 205 deželah in delajo tisto, k čemur je spodbudil Jezus: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave; ker se približuje odrešitev vaša.« (Lukež 21:28)
3. Zakaj Mesijevo Kraljestvo ni bilo vzpostavljeno v Jeruzalemu in zakaj Društvo narodov in njegov naslednik nista odstranila nevarnost atomske dobe?
3 Danes je dokazano dejstvo, da so se »določeni časi narodov«, »časi poganov«, končali v drugi polovici leta 1914. Takrat pa je bilo tudi vzpostavljeno v nebesih obljubljeno Kraljestvo Boga Jehove pod Jezusom Kristusom, da vlada sredi svojih sovražnikov. (Lukež 21:24) Mesijevo Kraljestvo torej do danes ni bilo vzpostavljeno v zemeljskem Jeruzalemu. Prav tako je razumljivo, da Društvo narodov ni uspelo kot »politični izraz Božjega Kraljestva na zemlji«. Tudi Združenim narodom kot njegovemu nasledniku je po več kot 35. letih dela spodletelo in niso spolnili molitev krščanstva; nevarnost atomske dobe ni odstranjena.
4. Proti čemu je Društvo narodov dejansko bila zarota?
4 Že od tedaj, ko so proti koncu prve svetovne vojne nameravali osnovati Društvo narodov, so Jehovine priče pogumno opozarjale, da bo takšen človeški nadomestek prave Jehovine kraljevske vladavine pod Kristusom propadel. Svojo pot so Jehovine priče usmerile po prerokbi iz Izaije 8:12: »Ne imenujte zarote vsega, kar to ljudstvo imenuje zaroto; in tega, česar se boji, se ne bojte in se ne plašite!« (EI) Ta načrt ljudi zares predstavlja »zaroto«, da, zaroto proti popolni pravici Božjega Kraljestva pod Kristusom. Kako bi jih tedaj mogel Kralj kraljev, Bog Jehova, blagosloviti in podpreti?
5. a) Kakšen okus je imel »zvitek knjige« kljub njegovi vsebini, ko ga je Ezekiel pojedel? b) Kaj doživljamo, ko dajemo v usta Božjo besedo, da bi služili kot njegove priče?
5 Vest o Kraljestvu, ki jo še vedno oznanjajo Jehovine priče, je resnično izzivajoča, ker je svet drugačnega prepričanja. Doživljajo, kar je doživel prerok Ezekiel, ko je bil ujetnik v Babilonu, nekaj let predno so Babilonci leta 607 pr.n.št. uničili Jeruzalem. Tako Ezekiel kakor pozneje apostol Janez na otoku Patmosu, sta prejela »zvitek knjige«. Prerok nam pove: »Bila je popisana spredaj in zadaj, in bilo je pisano v njej žalovanje in zdihovanje in gorje.« (Ezekiel 2:9, 10) Zatem ko je ubogal Božja navodila in ta »zvitek knjige« pojedel, je Ezekiel rekel: »Bil je v ustih mojih sladek kakor med.« (Ezekiel 3:1—3) Danes je vsakomur med nami sladka v ustih Božja beseda, ko služimo kot njegovi oznanjevalci; to je prijetna prednost, ne glede na to, da je vsebina Besede tudi žalostna, za objokovanje in vzdihovanje. (Primerjaj Psalm 19:7—10.) Od povojnega 1919. leta Jehovine priče hvalijo razodeto Božjo besedo zatem, ko jo ‚použijejo‘. Poživi jih, kakor je dobesedni med okrepil Jonatana. (1. Samuelova 14:26, 27)
6. Zakaj morajo biti Jehovine priče pogumne, ko se bliža dan Božjega maščevanja in v kaj so Jehovine priče lahko prepričane?
6 Ker se bo skoraj pričel »dan maščevanja Boga našega«, morajo biti Jehovine priče pogumne, ko opozarjajo na »žalovanje, zdihovanje in gorje«, ki bo zadelo človeško družbo v bližnji prihodnosti. (Izaija 61:1, 2) Ljudje, ki iščejo olajšanje v tem ogroženem svetu, ne želijo poslušati, ko jim Jehovine priče oznanjajo to vest. Toda ker Jehovine priče pošilja Bog, da bi širile njegovo besedo, so lahko prepričane, da jih bo podpiral vse do dne svojega maščevanja.
7. Kako je Jehova pomagal Ezekielu, da je zmogel nalogo?
7 Ni prijetno, če ljudje nočejo poslušati, zato prisluhnimo tistemu, kar je rekel Bog Ezekielu: »Hiša Izraelova te ne bo hotela poslušati; ker nočejo mene poslušati; zakaj vsa hiša Izraelova je trdega čela in otrplega srca. Glej, jaz sem naredil obličje tvoje trdo proti njih obličju in trdo proti njih čelu; kakor diamant, trše od skale sem naredil čelo tvoje. Ne boj se jih in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina... idi k odpeljanim v sužnost, k svojega ljudstva otrokom, pa jim govori in reci: ‚Tako pravi Gospod Jehova!‘ najsi poslušajo ali pa ne.« (Ezekiel 3:7—11)
8. Kako se je razred Ezekiela znašel po prvi svetovni vojni v preteči situaciji in kaj bi bilo, če bi duhovništvo poslušalo?
8 V podobni preteči situaciji se je znašel ostanek tistih kristjanov, ki so bili rojeni z Božjim duhom za duhovne sinove in ki so bili maziljeni z njegovim svetim duhom za njegove priče. Oni so Ezekielov razred v 20. stoletju. Kakor Ezekiel, tako se tudi oni niso ustrašili pretečega obličja poklicnih in vplivnih duhovnikov krščanstva, ki mislijo, da so duhovni Izraelci. Če bi ti verski voditelji omehčali svoj obraz in prisluhnili vesti o Kraljestvu, ki jo maziljeni ostanek oznanja od 1919. leta, se krščanstvo ne bi vmešalo v drugo svetovno vojno, ki je bila večja od prve in je povzročila tudi veliko več škode po vsem svetu.
9. Kako so bili ostanek in njegovi predani nasledniki usposobljeni, da zmorejo svojo nalogo?
9 Niti danes, ko preti nevarnost atomske vojne kljub organizaciji Združenih narodov, verski voditelji niso spremenili svojega vedenja do oznanjevalcev Kraljestva. Zato so člani maziljenega ostanka kot poslanci Kraljestva in njihovi predani, krščeni sodelavci iz vseh narodov morali svoje obraze narediti trde, da so kot diamant, da ne bi popustili pred verskim nasprotovanjem. Še naprej vztrajno in brez strahu oznanjajo Božjo Besedo.
10. Že zaradi česa bi moralo duhovništvo in njihovi župljani poslušati Jehovine priče? Kaj bodo morali takšni verniki kljub temu priznati?
10 Duhovniki krščanstva in njihovi župljani bi pravzaprav morali razumeti vest in nasvet Jehovinih prič. To, kar oznanjujejo Jehovine priče, je snov iz Biblije ki jo njihova biblijska društva širijo po svetu v mnogih jezikih. Ampak tako je, kot je rekel Bog Jehova Ezekielu: »Ti ljudje imajo drzen obraz in zakrknjeno srce; k njim te pošiljam. Reci jim: ‚Tako govori vsemogočni Jehova!‘ Najsi bodo poslušali ali ne, zakaj uporna hiša so, vendar naj spoznajo, da je prerok med njimi.« (Ezekiel 2:4, 5, EI)
11. Kakšne lastnosti je pokazalo krščanstvo do ostanka, ki ga je Jehova pooblastil, in kako je Jehova usposobil ostanek, da bi opravit to izzivajočo nalogo?
11 Drzen obraz in brezčutno srce je pokazal tako imenovani duhovni Izrael, krščanstvo, do maziljenega ostanka, ki ga je vrhovni Gospod Jehova zadolžil za širjenje končne vesti v času »konca tega sestava stvari«. (Matevž 24:3, 14) Vsemogočni Bog je vedel, da lahko v sodobnega Ezekielovega dvojnika vsadi pogum, to pa je ostanku pomagalo, da je mogel sprejeti to izzivajočo nalogo in da jo bo mogel dokončati.
12. Kakšno lažno obtožbo na ta način odbija Jehova? Zaradi katerih dogodkov bo imel čisto vest?
12 Brezhiben Bog je hotel odstraniti vsako možnost, da bi ga kdo mogel obtožiti malomarnosti ali da ni opozoril vseh, ki so v nevarnosti. Ko se bodo okoliščine spremenile — do tiste mere, ko bodo vsi vedeli, kdo smo, tedaj bodo tudi tisti, ki niso hoteli slišati opozorila, prisiljeni priznati, da je med njimi bil Jehovin prerok. To se bo zgodilo, ko bodo Babilon veliki, svetovno kraljestvo lažnih religij, uničile politične sile, s katerimi je nesramno duhovno nečistoval. Tako bo imel Bog, ki zahteva čisto čaščenje, popolnoma čisto vest.
13. Kaj je obljubil Jehova maziljenemu ostanku in v čem je ta ostanek dober zgled »drugim ovcam«?
13 Maziljeni ostanek vse dotlej tako pogumno oznanjuje zato, ker Jehova drži svojo obljubo: »Glej, jaz sem naredil obličje tvoje trdo proti njih obličju, in čelo tvoje trdo proti njih čelu, kakor diamant, trše od skale sem naredil čelo tvoje. Ne boj se jih in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina.« (Ezekiel 3:8, 9) Tako utrjen je ostanek spodbuden zgled veliki množici »drugih ovc«, za katere je Jezus Kristus, Dobri Pastir, obljubil, da jih bo zbral ob svojem maziljenem ostanku. (Janez 10:16; Razodetje 7:9—17) Te »druge ovce« so kot Jehovine priče pogumne kakor levi.
14., 15. a) Zaradi katere razlike med Jehovinimi pričami in ostalimi ljudmi je v zaporih veliko Jehovinih prič tako v krščanskih kot drugih deželah? b) Kako to, da je učinek zapiranja Jehovinih prič na svobodne priče drugačen, kot pa se pričakuje?
14 Jehovine priče ne posnemajo Babilona velikega. Zato so v krščanskih in nekrščanskih deželah bratje v veri po zaporih zaradi nevtralnosti. To pa ni prestrašilo Jehovinih prič, ki so še na svobodi; ponovno se dogajajo stvari, ki so se dogajale v primeru krščanskih bratov apostola Pavla v Rimu. Med sojenjem se je Pavel glede pravic skliceval na rimskega cesarja, zato je sodnik razsodil: »Na cesarja si se skliceval, k cesarju pojdeš.« (Dejanja apostolov 25:10—12) Tako so Pavla vklenjenega prepeljali v Rim, kjer je v ječi čakal na sojenje. V takih okoliščinah je pisal svojim dragim in ljubljenim krščanskim bratom v Filipe, v Grčijo; med ostalim je napisal:
15 »Večina bratov v Gospodu, polna zaupanja zaradi mojih vezi, si še bolj upa brez strahu oznanjati Božjo besedo.« (Filipljanom 1:14, EI)
16. Kakšne so se pokazale Jehovine priče, ki so bile na svobodi, takoj po prvi svetovni vojni, kljub temu, da so bili njihovi bratje v zaporu? Zakaj tudi danes Jehovine priče potrebujejo to lastnost?
16 Nekaj podobnega se je zgodilo proti koncu prve svetovne vojne leta 1918, ko so se zaradi lažnih obtožb znašli v zaporu uradniki in člani osebja glavnega sedeža Skupnosti Stražnega stolpa, Biblije in letakov. Bil je sklenjen mir in bratje, ki so bili na svobodi, so takoj začeli ukrepati, da bi osvobodili te brate. Leta 1919. so jih izpustili iz zapora in sodišče je zaključilo njihov primer. Bili so oproščeni vseh lažnih obtožb. Pogumneje kot kdajkoli prej so oznanjevali dobro vest o vzpostavljenem Božjem Kraljestvu pod Kristusom, kljub temu da jim je Babilon veliki s svojimi zavezniki nasprotoval. Tudi danes, ko je v zaporih veliko več Jehovinih prič, kot jih je bilo med prvo svetovno vojno, njihovi bratje, ki so na svobodi, »brez strahu oznanjajo Božjo besedo«.
S poslušanjem sramote krščanstvo
17. a) Kaj je rekel Jehova Ezekielu glede tistih, ki so bili pripravljeni poslušati? b) Na kaj se je najprej osredotočil maziljeni ostanek in kako je zatem še pravočasno posvetil pozornost tistim, ki so bili pripravljeni poslušati?
17 Zanimivo vprašanje je bilo — kdo se bo pokazal kot poslušalec? Jehova je rekel Ezekielu: »Saj nisi poslan k ljudstvu nerazumljivega govora in neokretnega jezika.... Če bi te namreč k njim poslal, bi te poslušali.« (Ezekiel 3:5, 6, EI) Prerok je bil dolžan, da še naprej oznanja Božjo besedo svojemu narodu, tistim Izraelcem, ki so bili v ujetništvu v Babilonu. Podobno se je tudi maziljeni ostanek duhovnega Izraela do sredine četrtega desetletja dvajsetega stoletja osredotočil na zbiranje zadnjih članov duhovnega Izraela v »stajo« ‚male črede‘. Tem je namreč nebeški Oče namenil kraljestvo, vladali bodo z njegovim Sinom v blagoslov odkupljenega človeštva. (Lukež 12:32) Tedaj pa so času primerno ponovno pregledali besede Božjega Sina, zapisane v Janezu 10:16, in njihovo zvezo z Razodetjem 7:9—17.
18., 19. Zakaj je bil potreben pogum, da se je 1935. leta identificirala »velika množica« s temi »ovcami«, ki naj bi z maziljenim ostankom sestavljale »eno čredo«?
18 V Janezu 10:16 je rekel Jezus, Božji Sin: »Imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva, tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir.« (Janez 10:16)
19 Tisti, ki so prišteti k »drugim ovcam«, so morali biti precej pogumni, da so poslušali »pastirja«. Nacionalisti pod Adolfom Hitlerjem so Jehovine priče trdo preganjali, podpirala pa jih je rimskokatoliška cerkev, kateri je nacist Hitler tudi pripadal. Glede svetovnega ozračja je moral predsednik Skupnosti Stražnega stolpa biti zelo pogumen in imeti močno vero in zaupanje, ko je 1935. povedal, da sestavljajo »veliko množico« iz Razodetja 7:9—17 te napovedane »druge ovce«. Te pa bodo skupaj s preganjanim maziljenim ostankom, ki je bil v »tem hlevu«, sestavljale »eno čredo«. Da, ‚Božjo besedo je moral govoriti brez strahu‘. In jo tudi je.
20. Kako so se odzvali tisti, ki so postali »druge ovce« in kako velika je ta »čreda« danes?
20 Na to so se že takoj na začetku odzvali stoteri in ti ljudje so se brezpogojno predali Bogu Jehovi po njegovem »enem Pastirju« ter to predanost simbolizirali z javno potopitvijo pod vodo. Danes šteje »čreda« teh »drugih ovc« več kot dva milijona in pol članov v 205 deželah, kljub motnjam druge svetovne vojne. Mnoge teh dežel niso ‚krščanske‘, denimo Japonska, kjer letno poprečno več kot 70 000 predanih ljudi oznanjuje vest o Kraljestvu, v Koreji je več kot 30 000 oznanjevalcev in v Nigeriji več kot 100 000 oznanjevalcev.
21. S čigavim odzivom na poziv »enega Pastirja« je krščanstvo osramočeno?
21 Priznati je treba: krščanstvo s trdim obrazom in brezčutnim srcem je osramočeno, ker je odziv na poziv »enega Pastirja« tolikšen tudi v deželah, kjer je pogovorni jezik morda težak in malo nerazumljiv za tiste v krščanstvu, posebej še verski govor njihovih religij. Tiste, ki so postali Kristusove »druge ovce«, je treba pohvaliti za hrabrost, ker se ne menijo za to, kaj misli svet, in se zbirajo k »enemu Pastirju« kot Vodji in Rešitelju, ki jim ga je dal Bog. Kot njihov Pastir, govorijo Božjo besedo brez strahu.
22. Kako naj bi Jehovine priče svetu v obraz še naprej govorile Božjo besedo?
22 Svet je vedno bolj prestrašen. Pod vplivom demonov korakajo h končni, odločilni bitki. Jehovine priče pa bodo varno stale ob strani in gledale, kako zmaguje njihov Bog! Preživeli bodo bitko vseh bitk in se pridružili radostni nebeški vojski in gromko hvalili nepremagljivega Boga, Jehovo, in njegovega močnega poveljnika, Jezusa Kristusa. (Razodetje 16:13—16) Sedaj ni čas za umikanje! Torej, združena čreda Jehovinih prič naprej, »brez strahu oznanjajte Božjo besedo«, dokler ne bo zemlja polna spoznanja Jehovine slave, kakor vode pokrivajo morske globine! (Izaija 11:9; Ezekiel 47:1—5)
Ali si opazil?
◻ Kaj je doživel Ezekiel v Babilonu in kakšna je primerjava v našem času?
◻ Zakaj bi moral Božji narod glede na stališče duhovništva pogumno širiti Božjo besedo?
◻ Kako je Jehovino predano ljudstvo objavilo vest narodom ‚nerazumljivega jezika‘?
◻ Kakšni bi morali biti sedaj in v prihodnosti?
[Slika na strani 26]
Jehovine priče se ne boje neodobravanja duhovništva