Dokaz za obstoj Stvarnika

PRED nekaj več kot štiridesetimi leti je nemška matematičarka Maria Reiche hodila po pusti planjavi, ki leži kakšnih 450 km južno od Lime, v Peruju, in preiskovala znamenite Nazca risbe. Te risbe sestavljajo zapletene risbe geometrijskih likov in živali in so tako velike, da se jih lahko ‚bere‘ samo iz zraka. Nekatere, kilometre dolge črte so tako natančno izrisane, da na dolžino ene milje (1609 m) ne odstopajo več kot 3,6 m ali 0,2 odstotka.

Reichova in tudi drugi znanstveniki predvsem poskušajo najti dokaz, zakaj je vse to narisano, in ne toliko, kdo je to narisal. »Nekoč sem podvomila in pomislila, da iščem pomen nečesa, kar je pravzaprav nesmiselno,« je rekla. »Ampak ne more biti nesmiselno delo, zahtevalo je vendar toliko truda.«

Natančnost in veličastnost Nazca risb, je dokaz inteligentnih konstruktorjev risb, zato znanstveniki poskušajo razvozlati, zakaj so bile narejene. Kako pa je potem z mnogo večjo natančnostjo in še veličastnejšo konstrukcijo vesolja? Ali to ni, razumljivo, dokaz za obstoj višjega inteligentnega Izumitelja, Boga, Stvarnika? Da! V tem pogledu so kristjani enakih misli kot apostol Pavel: »Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjanja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20)