Kako lahko ohranimo »prvo ljubezen«?
1. Ali Božji narod kot celota v teh zadnjih dneh kaj manj ljubi Jehovo kot v ‚začetku‘?
LJUDSTVO tvoje pojde radovoljno ob dnevi, ko boš skliceval vojno moč svojo.« (Psalm 110:3) Božji služabniki — kot napoveduje ta prerokba — danes odločno opravljajo delo po Božji volji in Jehovo ljubijo tako kot v začetku. Jehovine priče kot organizirano ljudstvo še vedno enako navdušeno in goreče opravljajo svojo službo tudi v tem težkem času »konca sestava stvari«. (Matevž 24:3, 14, NS)
2., 3. a) Zakaj lahko kakšen kristjan izgubi svojo ‚prvo ljubezen‘? b) Kaj bi morali ukreniti, če opazi-mo, da postajamo takšni?
2 Vseeno pa je mogoče, da kakšen kristjan — posameznik, izgubi ljubezen, ki jo je imel v začetku. Vsakdanji problemi ga lahko navedejo, da pozabi na velike stvari, ki jih je Jehova naredil zanj. Morda ga je utrudilo čakanje, da bi se uresničil Jehovin namen in so ga morda pričele privlačiti materialne prednosti, ki jih ponuja svet. Kdo drugi čuti, da potrebuje več časa za sprostitev. Krščanske odgovornosti, kot je obiskovanje sestankov ali kongresov, priprava govorov in oznanjevanje, mu morda postanejo nadležne.
3 Če opazimo, da postajamo takšni, bi morali ubogati nasvet, ki ga je Jezus dal skupščini v Efezu, in ponovno razviti »ljubezen, ki smo jo imeli v začetku« ter se truditi, »delati prva dela«. (Razodetje 2:4, 5. NS) Spoznati moramo, da je treba obnoviti prejšnjo gorečo ljubezen do Jehove in biti zopet goreči in navdušeni za njegovo službo. Kako lahko to storimo?
Utrjevati ljubezen do Jehove
4. Kako lahko posnemamo dobro stališče psalmista? (Psalm 119:97)
4 Navdihnjeni psalmist je rekel: »Kako ljubim zakon tvoj! Ves dan premišljujem o njem.« (Psalm 119:97, NS) Primer pravilnega razmišljanja o Božjem zakonu! Mnogo bolj ugodno je služiti Jehovi, če tako misliš, kot pa da se moraš prisiljevati, da bi delal to, kar veš, da je prav. Najprej moramo želeti delati tako enostavno zato, ker to želimo. (Psalm 25:4, 5)
5. a) Kaj nam je Pavel priporočal za zaščito naše duhovnosti? b) Kaj storiti, da bo to orožje naša zaščita?
5 Satan želi, da bi izgubili ‚prvo ljubezen‘, saj je on največji sovražnik naše duhovnosti. Apostol Pavel je spodbudil Efežane, naj se ‚oborože z Božjim orožjem‘, da bi se mu uprli. Ta ‚oprema‘ vključuje štiri pomembne krščanske odlike: resnico, pravičnost, vero in upanje v rešitev. (Efežanom 6:14—17; 1. Tesaloničanom 5:8) O teh odlikah smo seveda slišali že, ko smo prvič prišli v skupščino. Toda kovinsko orožje lahko zarjavi, če se ga ne vzdržuje. Podobno bo, če teh naših odlik, našega duhovnega orožja, ne negujemo, spridilo se bo in nas ne bo več ustrezno ščitilo. Za vsako ceno moramo preprečiti, da se ne bi zgodilo kaj takega.
Preučevanje in razmišljanje
6. Kako je misijonar ohranil svojo duhovnost medtem, ko je bil v zaporu?
6 Misijonar Stanley Jones je bil leta 1958 zaprt v samico zapora na Kitajskem in je tam ostal celih sedem let. Kako je lahko njegova ljubezen do Jehove ostala močna, če pa je bil ločen od svojih krščanskih bratov in niti Biblije ni imel? Povedal je, da si je zapisal vse biblijske stavke, ki se jih je lahko spomnil, in jim dodal vsak biblijski citat, ki ga je lahko našel v »religioznih« rubrikah časopisov, ki jih je včasih dobil. Tako je imel zalogo biblijskih stavkov, osnovo za preučevanje in razmišljanje. Ker so bili okoli njega samo ljudje, ki so nasprotovali njegovi veri, je vedel, da mu bo vera hitro oslabela, če srca in razuma ne bo še naprej hranil z Božjimi nauki.
7. Na kakšne pritiske naletimo in kako se moramo pred njimi zaščititi?
7 Res je, da mi zvečinoma nismo v zaporu. Vseeno pa smo večino časa izpostavljeni mišljenju tega sveta. Zabava, ki jo nudi ta svet, čeprav ni vedno neposredno nasprotna krščanskim načelom, gotovo ne podpira takšnih stvari, kot so resnica, pravičnost, vera in upanje v rešitev. Če si torej ne vzamemo časa za to, da bi utrdili svoja srca in misli, bomo verjetno duhovno oslabeli in naša ljubezen se bo ohladila.
8. Kako je blagoslovljen človek, ki Božjo besedo preučuje in o njej razmišlja?
8 Če trošimo čas za to, da se s preučevanjem in razmišljanjem utrjujemo, bomo podobni človeku, ki ‚se veseli Jehovinega zakona‘ in ga bere dan in noč. Psalmist je o takem človeku zapisal: »Je kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne ovene.« (Psalm 1:2, 3)
9. Kako se lahko ‚privadimo‘, da bomo radi preučevali Biblijo in razmišljali o njej? (Psalm 77:11, 12)
9 Čisto res je, da mnogi izmed nas po naravi niso nagnjeni k preučevanju, ampak če to želimo, se lahko naučimo, da bomo radi preučevali. Pomisli na nekoga, ki prične vaditi tek (jogging). Na začetku ga bodo verjetno bolele vse mišice. Postopoma pa se bo telo privadilo in kmalu bo, seveda, če bo vztrajal, v teku užival. Pavel je rekel Timoteju: »Vadi se pa v pobožnosti.« (1. Timoteju 4:7) Preučevati Biblijo je del pobožnosti. (Pregovori 2:1—6) V začetku bo potrebno precej strogosti, da bi se na to privadili. Kmalu pa se bomo zares zanimali za učenje novih stvari ali da bi še bolje razumeli stvari, ki jih malo že poznamo. Preučevanje nam bo tedaj zares ugajalo. (Psalm 119:103, 104)
10. Zakaj se podobni študijski članki večkrat pojavijo v poraožnih sredstvih za preučevanjc?
10 Nekateri morda mislijo, da jim ni več treba preučevati, ker že poznajo osnovne nauke Biblije. Morda se celo pritožujejo, kadar v izdajah več kot enkrat piše o podobnem gradivu za preučevanje Biblije. Vendar je Biblija tista, ki govori, da je treba gradivo večkrat pregledati. (Psalm 119:95, 99; 2. Petrov 3:1; Juda 5) Če si vedno znova ne vtisnemo v razum resnice, Božjih pravičnih načel in ne utrjujemo svoje vere in upanja v rešitev, bodo na naše srce vplivale druge stvari.
11. Naštej nekaj stvari, o katerih je Pavel razpravljal v pismu Etežanom!
11 Preglej Pavlovo pismo Efežanom. Spomnil jih je na to, v kakšnem stanju so bili prej, preden so postali kristjani, in govoril je o organizaciji, katere del so postali. (Efežanom 2:12; 4:4—6, 17, 18) Omenil je Jehovin čudovit namen s človeštvom in človekovo vlogo v tem namenu. (Efežanom 1:8—12; 2:4—6) Spomnil jih je tudi na krščanska načela, ki jim bodo pomagala, da bodo uspešni v družini in v skupščini. (Efežanom 4:1, 2; 5:21—6:4)
12. Zakaj je Pavel pisal Efežanom o stvareh, ki so jih že vedcli?
12 Nekaj stvari, o katerih je pisal Pavel, je bilo morda kristjanom v Efezu res novih, toda za večino stvari so že morali prej slišati. Vseeno jih je Pavel želel spomniti na vse in jim osvežiti vpogled v te stvari. Tako je pomagal Efežanom obnoviti duhovno orožje in da bi ‚razumeli z vsemi svetimi, kaj je širina, dolžina, višina in globina‘. (Efežanom 1:15—17; 3:14—19)
13., 14. a) Kako nam bo poniagalo preučevanje in razmišjjanje? b) Katere nadaljnjc stvari pripadajo ‚Božji bojni opremi‘?
13 Preučevanje nas bo tudi poživilo in bolje bomo razumeli mnoge osnovne točke, pomagalo pa nam bo tudi, da bomo razumeli vedno globlje stvari Božje besede. (1. Korinčanom 2:10) Tako nas bo ‚Božja bojna oprema‘ zaščitila pred satanom in se naša goreča ljubezen do Jehove in njegovega Sina ne bo ohladila.
14 Apostol Pavel je med ostalim omenil še dve značilnosti našega duhovnega orožja, o katerih še nismo razpravljali. Rekel je, da bi kristjani morali biti ‚obuti v dobro vest miru‘ in da bi morali imeti duhovni meč, ki je Božja beseda‘. (Efežanom 6:11—17) Kako nam te odlike pomagajo ohraniti ‚ljubezen, ki smo jo imeli na začetku‘?
Bodi oznanjevalec Kraljestva
15. Na kakšen nenavaden način je misionar v zaporu ostal ‚bogato zaposlen v Gospodovem delu‘? (1. Korinčanom 15:58)
15 Ko je bil misijonar Harold King leta 1958 obsojen na štiri in pol leta zapora na Kitajskem, je bil pred enakim problemom kot Stanley Jones: kako ohraniti ‚prvo ljubezen‘ živo in ostati predan Jehovi. Takole je rekel: »Da bi še naprej cenil duhovne stvari, sem si pripravil program ‚oznanjevanja‘.« Pripravil si je nekoliko biblijskih tem na osnovi biblijskih stavkov, ki se jih je spomnil in tako je oznanjal izmišljenim osebam. Nato je vodil biblijske študije z izmišljeno osebo. Je pomagalo? Ko so ga izpustili iz zapora, je bil pripravljen in željan, da spet oznanjuje — pravim ljudem!
16. Iz katerega važnega razloga bi morali biti zaposleni v Jehovini službi?
16 Njegov neobičajen način nam posreduje važno resnico: da bi ostali duhovno zdravi, moramo biti zaposleni v Božji službi. Apostol Peter je rekel: »Opašite svoj razum za delovanje.« (1. Petrov 1:13, NS) Tudi Pavel je opomnil: »Bodite stanovitni, neomahljivi in vedno bogati v delu Gospodovem, ker veste, da vaš trud ni zaman v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:58, NS)
17. Kaj je zanimivo v zvezi z zvestimi kristjani v skupščini Filadelfija?
17 Zanimivo je, da so kristjani v skupščini blizu efeške bili stalno zaposleni in je njihova ljubezen ostala močna — medtem ko so kristjani v Efezu dovolili, da se je njihova ljubezen ohladila. Zato je Jezus rekel zvesti skupščini v Filadelfiji: »Vem za dela tvoja. Glej, postavil sem pred teboj vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti.« (Razodetje 3:8)
18. Katera dejavnost nam bo pomagala ohraniti ‚prvo ljubezen‘ živo?
18 Katera dela bodo pomagala sodobnim Jehovinim pričam, da se njihova ljubezen, ki so jo imeli na začetku, ne ohladi? Med drugim dela, ki so v skladu z Jezusovo zapovedjo: »Pojdite in pridobivajte mi v učence vse narode.« (Matevž 28:19) Harold King je vedel, kako je to važno. Tudi apostol Pavel je to vedel, zato je svetoval Efežanom, naj bodo ‚obuti na nogah s pripravljenostjo, oznanjati dobro vest miru‘ in da naj imajo ‚duhovni meč, ki je Božja beseda.‘
19. Kako oznanjevanje, ki je dokaz naše gorečnosti, prav tako spodbuja gorečnost?
19 Gorečnost in oznanjevanje ter pridobivanje učencev sta v tesni zvezi. Zares, gorečnost nas žene, da želimo opravljati to delo, oznanjevanje pa povečuje našo gorečnost. Zatem ko je oznanjal Samarijanki, je rekel Jezus svojim učencem: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 3:34) Pogovor o resnici ga je jačal, hranil ga je. Podobno se tudi mi, kadar govorimo drugim o Božjem Kraljestvu, krepimo; to važno dejstvo vtisnemo v misli in srce in smo vse bolj spretni zagovorniki resnice. (1. Petrov 3:15) Razen tega pa postanemo, ker nas Božji duh podpira v tem delu, »goreči v duhu« in vidimo, kako to deluje tudi na druge. (Rimljanom 12:11)
20. Kako nam oznanjevanje in preučevanje skupaj pomagata, da ostancmo močni?
20 Ali lahko oznanjevanje drugim nadomesti preučevanje? Ne. Ti dve aktivnosti morata biti uravnoteženi. Če jemo veliko dobesedne hrane in nič ne delamo, lahko končno trpi vse naše telo. Tudi če veliko delamo in malo jemo, bo škodovalo telesu, izčrpali se bomo. Tako je tudi, če samo preučujemo in nič ne oznanjamo; verjetno bomo postali neuravnoteženi. Apostol Peter je povezal »dejavnost« s ‚treznostjo‘. (1. Petrov 1:13) Če oznanjamo drugim, sami pa ne preučujemo — še posebej, če oznanjamo ljudem, ki jih to ne zanima preveč — se nam lahko zgodi, da »zgorimo« oziroma izčrpamo naše duhovne zaloge. Toda če najprej preučujemo in nato o tem, kar smo se naučili, govorimo drugim, bomo ostali duhovno zdravi.
Ne razmetavaj časa
21., 22. a) Katere velike ovire se je poslužil satan, da ne bi mogli ohraniti svoje »prve ljubezni«? b) Kako je Pavel priporočal Efežanom, da bi mogli premagati to oviro; in zakaj bi morali ubogati njegov nasvct?
21 Stanley Jones je opisal enega največjih problemov, ki ga je imel v zaporu; rekel je: »Imel sem preveč časa.« Njegov problem je bil ravno obraten, kot pa ga imajo mnoge Jehovine priče. Večino od nas strašno preganja ravno pomanjkanje časa. Zakaj je tako? Apostol Janez je rekel: »Ves svet je v moči tistega, ki je hudoben.« (1. Janezov 5:19, NS) Satanov svet ljudi tako zaposluje, da imajo malo priložnosti za razmišljanje, kaj šele za preučevanje. Nismo del tega sveta, vseeno pa čutimo posledice njihovega načina življenja. Z vplivom tega sveta nas »Hudobni« želi tako zelo zaposliti, da ne bi imeli več časa za službo Bogu.
22 Pavel je upošteval ta problem, zato je Efežanom takole svetoval: »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi. Zatorej ne bodite nespametni, marveč umejte, kaj je volja Jehovina.« (Efežanom 5:15—17) Če ne uporabimo časa, ki ga imamo, za izvrševanje »Jehovine volje«, bo verjetno pritisk v teh »hudih dneh« povzročil, da se bo naša ljubezen ohladila.
23. Kakšno preučevanje in kakšna oznanjevalska dejavnost nam bodo pomagali ohraniti »prvo ljubezen« živo?
23 Res je, da imajo nekateri kristjani velike obveznosti ali pa so bolni in so zato njihove možnosti v pogledu Božje službe omejene. (Lukež 21:1—4) Toda vse, kar lahko, bi morali delati »iz vse duše«, to je v soglasju z nasvetom, ki ga je dal Pavel krščanskim sužnjem. (Efežanom 6:5, 6) Preučevanje nam ne bo prijetno, če ukrademo zanj le nekaj minut, ko je odmor med dvema televizijskima oddajama. Tudi služba oznanjevanja ne bo naše »prve ljubezni« in gorečnosti poživila, če gremo vsak mesec v službo samo za urico ali dve, toliko, kolikor nam ostane od rekreacije. (Primerjaj 1. Timoteju 4:8.)
Moliti za pomoč
24. Katero nadaljnjo pomembno pomoč za našo duhovnost je Pavel omenil v pismu Efežanom?
24 Ko je zaključeval razlago o ‚popolni Božji bojni opremi‘, je Pavel spodbudil brate v veri, naj primejo za ‚duhovni meč, ki je Božja beseda, in naj z vsakršno obliko molitvije in prošnje molijo v duhu vsak čas‘. (Efežanom 6:17, 18) Če v molitvi ostanemo v zaupnem odnosu z Jehovo, se naša ‚prva ljubezen‘ ne bo ohladila niti tedaj, če bi morali prenašati mnoge pritiske ali kot Janez služiti veliko let v tem sestavu stvari. Pavel je v naslednjem pismu pisal: »Vse morem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4:13, NS)
25. Povej na kratko, za kakšne priprave je poskrbel Jehova, da se naša ‚ljubezen, ki smo jo imeli v začetku‘, ne bi ohladila!
25 Večina med nami se od časa do časa utrudi. Toda Jezusova vest skupščini v Efezu pokazuje, da lahko ohranimo živo ljubezen, ki smo jo v začetku imeli, in da jo tudi moramo ohraniti živo. Jehova je Efežanom pomagal po Pavlu, Timoteju in drugih, nam danes pa pomaga po svoji organizaciji. Prav bomo storili, če se naučimo uživati v preučevanju in razmišljanju in ‚naprezamo svoj um‘, da oznanimo drugim, kar smo se naučili. Zatem moramo tudi moliti k Jehovi za pomoč, da bi še naprej izvrševali njegovo voljo. Zato storimo tako, kot je apostol Pavel rekel Galatom: »Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.« (Galatom 6:9)
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj bi se lahko zgodilo z našo ljubeznijo do Jehove, če si ne vzamemo časa za preučevanje in razmišljanje o Božji besedi?
◻ Zakaj je potrebno, da ne preučujemo ,samo novih resnic, temveč tudi resnice in načela, ki smo jih že prej slišali?
◻ Zakaj je oznanjevanje važno za ohranitev ‚prvotne ljubezni‘?
◻ Kako delujeta študij in oznanjevanje skupaj na ohranitev duhovnega zdravja?
◻ Zakaj ne bi smeli nikoli zanemariti molitve, medtem ko se trudimo ohraniti ‚ljubezen, ki smo jo imeli v začetku‘?
[Slika na strani 15]
Preučevanje je lahko prijetno, našo ljubezen do Boga pa ohranja živo.
[Slika na strani 17]
Če govorimo z drugimi o resnici, bo to utrjevalo našo ljubezen do Jehove.