Druga Mojzesova — od diktature do teokratične ureditve
JEHOVA je slišal njihovo vpitje, vpitje »sužnjev pod nasiljem«. Prišel je čas, da kaj ukrene in res je deloval kot njihov Vsemogočni rešitelj. Kmalu zatem je Bog uredil svoje izbrano ljudstvo kot dobro organizirano teokracijo.
To je v bistvu vznemirljivo poročilo, ki je zapisano v Drugi Mojzesovi knjigi, Exodus. Vse to je zapisal hebrejski prerok Mojzes. V tej knjigi je zapisano, kar se je Izraelcem zgodilo med leti 1657 in 1512 pred n. št. Privlačne značilnosti te knjige so presenetljivi čudeži in izredna zakonodaja.
Toda — ali 2. Mojzesova kaj pomeni tudi danes, v 20. stoletju? Seveda pomeni, to bomo videli, ko bomo to knjigo na kratko pregledali.
Kratka vsebina 2. Mojzesove knjige
Jakobovi potomci so se, ko so živeli v Egiptu, tako hitro množili, da so po kraljevem odloku postali sužnji, ‚sužnji pod diktaturo‘. Faraon je celo zapovedal, da se mora usmrtiti vse izraelske moške novorojenčke. Da bi svojega sina rešila pred takšno smrtjo, je neka mati položila svoje dete v papirusovo košarico na obali Nila. Našla ga je faraonova hči in ga posvojila ter mu dala ime Mojzes, kar pomeni »rešen iz vode«. Čeprav je odrastel na kraljevskem dvoru, se je Mojzes, ko je bil star štirideset let, pridružil svojemu tlačenemu ljudstvu. Ker je tedaj ubil nekega Egipčana, je moral zbežati v madiansko deželo; tam se je poročil in živel kot pastir. Medtem je faraon umrl, naslednji faraon pa je še bolj despotsko vladal Izraelcem. Jehova je slišal njihove klice na pomoč. (2. Mojzesova 1:1 do 2:25)
Nekega dne je Mojzes opazil goreči grm, ki pa ni hotel zgoreti. Na tem mestu mu je Jehova po angelu zapovedal, naj se vrne v Egipt in izpelje Izraelce iz suženjstva. Bog je njegovega brata Arona imenoval za govornika. (2. Mojzesova 3:1 do 4:31)
Tako sta Mojzes in Aron odšla k faraonu in prosila, naj dovoli Izraelcem, da bi šli in proslavljali praznik Jehovi v pustinjo. Egiptovski vladar ju je zavrnil, toda Jehova je ukrenil tako, da se je proslavil. Oholi Faraon in njegovi čarovniki se niso mogli meriti z Mojzesom, po katerem je Jehova prinesel stiske. Toda egiptovski trinog je ostal uporen celo po deveti stiski. (2. Mojzesova 5:1 do 10:29)
Ko so čakali na deseto stisko, so Izraelci po Jehovini zapovedi praznovali »pasho«. Desetega nizana si je vsako gospodinjstvo priskrbelo jagnje ali kozliča. 14. nizana so žival ubili in z njeno krvjo poškropili podboje vrat na svojih hišah. Po sončnem zahodu so meso spekli in ga jedli z grenkimi zelišči in nekvašenim kruhom. Vse izraelske družine so bile v hišah, Jehovin angel, ki je šel okrog polnoči skozi deželo, pa se je izognil vsem izraelskim hišam. Deseta stiska je udarila. Umrli so vsi egiptovski prvorojenci, tudi faraonov prvi sin. Na to je faraon dovolil Izraelcem oditi. (2. Mojzesova 11:1 do 12:36)
Toda egiptovski tirani so kmalu odšli za njimi z močno vojsko. Ampak Jehova je Izraelce rešil tako, da jim je odprl prehod skozi Rdeče morje. Po tem, ko so Izraelci že bili varno na drugi obali, je Bog vode ‚zaprl‘ in potopil preganjalce — faraona in njegovo vojsko. Kako mogočno se je Jehova oznanil s svojo strah zbujajočo močjo! (2. Mojzesova 12:37 do 15:21)
Od tam pa do gore Sinaj v Arabiji so se Izraelci veliko naučili o Jehovi; spremenil je grenko vodo v sladko, priskrbel množico jerebic in jim dajal okusno hrano, imenovano mana. V tretjem mesecu po osvoboditvi iz egiptovskega nasilja, so se utaborili ob vznožju gore Sinaj. Tam so dobili Božje zakone, vključno »Deset zapovedi« in sklenili zavezo z Jehovo, Vsemogočnim Rešiteljem. (2. Mojzesova 15:22 do 24:18; 5. Mojzesova 4:13)
Mojzes je bil 40 dni na gori, kjer je dobil navodila glede pravega čaščenja in o gradnji svetišča, ki se ga je dalo prenašati. Medtem pa so si Izraelci napravili zlato tele in ga častili. Ko se je Mojzes vrnil z gore in to videl, se je razjezil in je razbil obe plošči, na katerih je bilo po čudežu izpisanih Deset zapovedi. Zatem, ko so ustrezno kaznovali malikovalske grešnike, je šel Mojzes znova na goro in dobil novi dve plošči. Mojzes je videl Božjo slavo in slišal, kako je Jehova objavil, da je usmiljen, toda da nikomur ne prizanese z zasluženo kaznijo. (2. Mojzesova 25:1 do 34:7)
Ko se je Mojzes drugič vrnil z gore, so pričeli graditi shodni šotor po načrtu, ki mu ga je dal Jehova. Ko se je končalo prvo leto njihove svobode, so Izraelci zgradili čudovit shodni šotor z vso njegovo opremo. Shodni šotor so postavili in popolnoma opremili, Jehova pa ga je napolnil s svojo slavo. (2. Mojzesova 34. poglavje do 40:38)
Gotovo te bodo ti vznemirljivi dogodki ganili. Ampak ko bereš 2. Mojzesovo, lahko nastanejo določena vprašanja, na njih pa si lahko odgovorimo, če pregledamo tri glavne značilnosti te knjige. Pregledali jih bomo v obliki vprašanj in odgovorov.
‚Sužnji pod nasiljem‘
• 3:1 — Kakšen duhovnik je bil Jetro, Mojzesov tast?
Jetro je očitno bil patriarhalni poglavar Madiancev in kot takšen odgovoren za poučevanje in vodstvo svojega rodu v posvetnih in verskih zadevah. Ker so bili Madianci Abrahamovi potomci s Keturo, so še pomnili, da je Abraham svoje domače nenehno spodbujal k oboževanju Jehove. Ne moremo z gotovostjo reči, kako čisto vero je imel ta rod v Mojzesovem času. Ampak Jetro je pokazal, da izredno ceni Jehovo, čeprav ni bil od Boga posebej imenovan. (2. Mojzesova 18:1—24)
• 4:11 — Je Jehova odgovoren za takšne hibe, kot je slepota?
Ne, Jehova ni odgovoren za vsak primer takšnih telesnih napak, kot sta slepota in gluhota. Do tega pride v glavnem zato, ker je Bog dovolil, da se rodijo nepopolni ljudje. Adam in Eva sta, ker sta grešila, zgubila svojo popolnost, s tem pa tudi sposobnost, da bi rojevala popolne otroke. (Job 14:4; Rimljanom 5:12) Ko so njuni potomci imeli otroke, so bili bolj in bolj nepopolni, tudi telesno. S tem, da je Bog dovolil, da se ljudje rojevajo takšni, je v tem smislu kot je sam rekel, ‚kriv‘ za neme, gluhe in slepe. Zaradi posebnih namenov, toda samo včasih, je Jehova povzročil telesno slepoto in nemost. (2. Kraljev 6:18; Lukež 1:20—22, 62—64; Dejanja apostolov 13:8—11) Če si ljudje izberejo duhovno gluhoto in slepoto, jim On dovoli, da ostanejo neverni in da zavračajo njegovo vest; tako Bog ‚povzroči‘ duhovno gluhoto in slepoto. (Izaija 6:9, 10)
Toda Jehova je zagotovil duhovni vid in sluh tistim, ki mu želijo ugajati. Razen tega bo ljubeči Bog Jehova človeštvo po svojem Kraljestvu pod Jezusom Kristusom ozdravil telesne slepote in vseh drugih pomanjkljivosti. (Izaija 61:1, 2; 1. Janezov 4:8; Razodetje 21:1—4)
• 4:24—26 — Kdo je bil v nevarnosti za življenje in kaj se je zgodilo?
Ker je ta odlomek nejasen, samo sklepamo: Mojzesov sin se je znašel v smrtni nevarnosti, ker ni bil obrezan, kot je zapovedovala prejšnja zaveza o obrezi. (1. Mojzesova 17:9—14) Zatem, ko je Zefora dečka obrezala, se je v dokaz, da je vse po predpisih, dotaknila noge utelešenega angela in je s tem pokazala, da ni več vzroka, da bi njen sin umrl. Če je Jehovi po angelu rekla, da je »ženin krvi«, je bilo to, kot da bi sprejela vlogo žene v zavezi o obrezi z Bogom kot možem.
• 6:3 — V kakšnem smislu jim je Bog bil neznan — če pa so Abraham, Izak in Jakob uporabljali ime Jehova?
Ime Jehova pomeni dobesedno »On, ki povzroča, da postane«, to je v soglasju z Božjim namenom. Abraham, Izak in Jakob so uporabljali Božje ime, zato jim je Jehova nekaj obljubil. Toda niso doživeli niti videli, da je Jehova popolnoma spolnil svoje obljube. (1. Mojzesova 12:1, 2; 15:7, 13—16; 26:24; 28:10—15) Vendar je Jehovino ime njihovim potomcem, Izraelcem, že več pomenilo. Njegov stvarni pomen pa bi spoznali, ko bi jih Jehova osvobodil iz suženjstva ter jim dal obljubljeno deželo ter tako spolnil zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi predniki.
• 7:22 — Kje so egiptovski duhovniki vzeli vodo, ki ni bila spremenjena v kri?
Lahko so uporabili nekaj vode, ki so jo vzeli iz reke Nila, preden se je začela ta stiska. Verjetno pa so Egipčani lahko prišli do neonesnažene vode tako, da so kopali vodnjake v vlažni zemlji ob Nilu. (2. Mojzesova 7:24) Nemara so duhovniki uporabljali to vodo, da bi z njo goljufali.
• 12:29 — So se med prvorojence šteli dečki in deklice?
Kot prvorojenci so se računali samo dečki. To je očitno iz dejstva, da so bili Leviti dani kot zamenjava Jehovi, šteti samo dečki. (4. Mojzesova 3:40—51) Tudi faraon je bil prvenec, ampak on ni bil usmrčen, ker je imel svojo družino, v noči pashe pa niso umirali poglavarji, temveč prvorojeni sinovi. (2. Mojzesova 12:12)
Jehova jih je rešil
• 15:8 — Ali je voda Rdečega morja, ker piše, da so se valovi »zgostili«, zmrznila?
Hebrejska beseda, ki je tukaj prevedena z »zgostiti«, pomeni uskočiti (skrčiti) ali strniti, zgostiti. V Jobu 10:10 je uporabljena v zvezi s strjevanjem sira. Zato ne pomeni, da so neobhodno bile vodne stene zmrznjene in zato trdne. Ker ni nič vidnega zadrževalo vodo, je izgledalo, kot da bi bila zaledenela, da je zgoščena ali strnjena, ker je obstala. Če bi bil prej omenjeni veter tako hladen, da bi zamrznil vodo, bi bilo v poročilu nedvomno tudi omenjeno, da je bilo zelo mrzlo. (2. Mojzesova 14:21)
Organizirani v teokracijo
• 20:5 — Ali to pomeni, da bodo tudi zvesti kaznovani?
Ne, ker se vsakogar sodi šele, ko doseže dobo, ko sam zase odgovarja, in sicer po njegovem obnašanju in stališču. (Primerjaj Ezekiel 18:20.) Toda ko se je pozneje ljudstvo Izrael obrnilo k malikovalstvu, so še generacije zatem trpele zaradi posledic le-tega. Zvesti posamezniki niso bili osebno kaznovani za greh naroda, čeprav so tudi oni občutili nekaj teh posledic. Zvestim posameznikom je bilo sicer težko plavati proti toku verskih pregreškov celega naroda, toda če so to delali, so uživali Jehovino ljubečo dobroto.
• 23:20—23 — Kdo je bil angel, ki se ga tu omenja; in kako je bilo Jehovino ime »v njem«?
Jehova je uporabil druge angele in ne Jezusa (preden je postal človek) Kristusa, da so Mojzesu prenesli Božji zakon. (Janez 1:1—3, 14; Hebrejcem 2:2, 3) Vendar je razumno sklepati, da je bil angel, za katerega je Jehova rekel, da je ‚njegovo ime v njem‘ Jezus v predčloveškem obstoju. On je vodil Izraelce v obljubljeno deželo. (1. Korinčanom 10:1—4) Jezus, čigar ime pomeni »rešitev od Jehove«, je vodilni med tistimi, ki podpirajo in opravičujejo ime njegovega Očeta.
• 32:25 — Zakaj ni bil Aron kaznovan, ker je naredil zlato tele?
Aron je storil to na ukaz ljudstva, ne pa zato, ker bi iskreno bil naklonjen malikovalstvu. Pozneje se je očitno pridružil Levitom in zavzel stališče za Jehovo, in bil proti tistim, ki so ob tej priliki nasprotovali Mojzesu. Kakšnih 3000 ljudi (verjetno kolovodij) je bilo usmrčenih, toda še več je bilo krivih, ker je Mojzes zatem, ko je bilo teh 3000 že mrtvih, opomnil ljudstvo, da je hudo grešilo. Zato je tedaj več ljudi sprejelo Božjo milost, ne samo Aron. (2. Mojzesova 32:1—6, 26—35)
• 34:26 — Kaj je pomenila zapoved, da se kozliča ne sme kuhati v mleku njegove matere?
Kuhanje kozliča v materinem mleku je bil, po zapisih, poganski običaj, ki naj bi priklical dež. Zato je bil verjetno Izraelcem ta zakon dan, da bi se ne oskrunili s takimi običaji. Izgleda pa, da je ta zapoved skupaj z ostalimi, poudarjala dejstvo, da je v vseh zadevah potreben primeren red. Jehova je poskrbel, da mati s svojim mlekom hrani mladiče. Kuhanje mladiča v mleku pa bi povzročilo bolečine in smrt, kar je povsem nasprotno od tistega, za kar je mleko namenjeno. Izgleda, da je ta zakon služil tudi, da bi Božjemu narodu pokazal, da ne sme biti brezsrčen, ampak usmiljen.
Pravi pomen za zveste
V Drugi Mojzesovi knjigi najdemo razgibana poročila o okovih nasilja, o Božji osvoboditvi in o vpeljavi teokratične družbe. Kaj pa se lahko iz te knjige nauče Jehovine priče v 20. stoletju?
Jehova podpira svoj narod. To je delal tako, da je podpiral in blagoslavljal Izraelce, ko so bili ‚sužnji nasilja‘. (2. Mojzesova 1:7, 14) Podobno podpira Jehova tudi svoje današnje priče, celo tedaj, kadar so hudo preganjani.
Jehova je edinstven Rešitelj. Kako očitno je bilo to na Rdečem morju! Njegove sedanje priče so zato lahko prepričane, da bodo pod mogočno roko velikega Osvoboditelja kot skupina preživele bližnjo »veliko stisko«! (Matevž 24:20—22; Razodetje 7:9, 14)
Jehova je Bog teokratične organizacije. Ko so Izraelci poslušali njegove zakone, so ga mogli pravilno, varno in radostno častiti, tako so častili njegovo ime. Tako je Jehova tudi danes organiziral svoje priče v urejeno, varno in srečno bratovščino. Zato moramo, če želimo biti varni in srečni, zvesto služiti Bogu kot del te teokratične družbe, ki slavi njegovo sveto ime. (Psalm 100:1—5; 1. Petrov 2:17)
To je le nekaj izmed mnogih koristi, ki smo jih potegnili iz druge Mojzesove knjige. Ko bomo razmišljali o vznemirljivem, poročilu o tem, kako je Bog osvobodil narod izpod tiranije v teokratično ureditev, se bo naša vera ojačala.
[Slika na strani 17]
Na gori Sinaj je Jehova Izraelce organiziral v teokracijo.