Božji Izrael in konec časa poganov

1., 2. a) Kako stanje v današnjem Jeruzalemu dokazuje, da Jehova ne vlada preko tega mesta? b) S katerim drugim mestom enakega imena moramo sedaj ‚računati‘?

DECEMBER 1917. leta je bil značilen po tem, da so britanske čete pod poveljstvom generala Allenbija odvzele zemeljski Jeruzalem muslimanskim Turkom. Židje, ki so živeli razkropljeni po vsem svetu, so pozdravili ta dogodek. Toda vse do danes stoji na gori Moriji, znotraj obzidja Jeruzalema, kjer je nekoč stal tempelj kralja Salomona, muslimansko svetišče. Zato ni bilo mogoče tam zgraditi templja, kjer bi Židje častili Boga. Znano pa je, da Bog, ki mu je sin kralja Davida zgradil tempelj, sedaj, čeprav so se končali »časi poganov« ne vlada svetu po Mesijanskem kraljestvu — preko zemeljskega Jeruzalema. Ampak, kaj je potem z Jeruzalemom? S katerim Jeruzalemom? S tistim, o katerem se govori v navdihnjenem pismu, ki ga je napisal učenec Mesije Jezusa v Rimski provinci Galaciji nekaj časa za tem, ko je Jezus napovedal uničenje obnovljenega Jeruzalema, kar se je res zgodilo leta 70 n. št. V pismu Galatom 4. poglavje, v 25. in 26. vrsti beremo:

² »Agara (sužnja hebrejskega patrijarha Abrahama) predstavlja Sinaj, goro v Arabiji in ustreza današnjemu Jeruzalemu, ker s svojimi otroki sužnjuje (s svojimi meščani in podložniki). Gornji Jeruzalem pa je svoboden (kot Abrahamova svobodna žena Sara) in on je naša mati.« (NS)

3., 4. a) Koga je Pavel skupaj s sokristjani iz Galacije imenoval svojo duhovno »mater«? b) Na kakšen način je Izraelsko ljudstvo bilo del Božje vesoljne organizacije?

³ Pisec teh besed je bil spreobrnjen Žid, Savel iz Tarza, ki ga je Mesija Jezus izbral za apostola. »Današnji Jeruzalem«, o kateremu je pisal, je bil odpravljen od Božje organizacije, prav tako kot je Abraham odpustil Agaro iz svoje hiše; in leta 70. n. št. je bil ta Jeruzalem uničen. Pavel ni priznaval zemeljskega Jeruzalema za svojo duhovno mater. Za svojo duhovno mater je priznal »gornji Jeruzalem«, to je, nebeški Jeruzalem. Kot kristjani v Galaciji je bil Pavel »njen otrok«.

⁴ Ko je Bog na gori Sinaj z izraelskim ljudstvom sklenil posebno zvezo in to po zaveznem zakonu, ki ga je posredoval po Mojzesu, je to ljudstvo postalo vidni del Jehovine vesoljne organizacije. Pripadalo je tej organizaciji ravno tako kot je sužnja Agara pripadala Abrahamovi zakoniti ženi Sari. Sara je predstavljala svobodni »gornji Jeruzalem«, ki rojeva obljubljeno potomstvo.

5. Po kateremu mestu bi naj Jehova zavladal svetu na koncu časov poganov? Na katero vprašanje je bil tedaj čas, da bi nanj odgovoril, in na kakšen način?

⁵ Torej bi se lahko v zvezi s tem »gornjim Jeruzalemom« pričakovalo, da bo ob koncu časov poganov, to je vojnega leta 1914, Jehova Bog pričel vladati po njem — svetu. Prav tako je tedaj tudi prišel čas, da ukrene nekaj, s čimer bo odgovoril na vprašanje navdihnjenega pisca kralja Davida iz Psalma 2:1—6:

»Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči? Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper Jehovo in zoper Maziljenca njegovega, govoreč: ‚Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!‘ On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Jehova. Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši. Jaz ,pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti moje (na moji sveti gori).« (Glej Dejanja apostolov 4:24—26.)

6. a) Zakaj je bila postavitev mesijanskega Kralja ob koncu časov poganov nevidna za svetovne vladarje? b) Na kaj so se svetovni vladarji pripravljali v tem kritičnem času kljub naznanilom, ki so jih dobili desetletja pred tem?

⁶ Da, ob koncu časov poganov 1914. leta, je prišel čas, da bi Jehova izpolnil preroške besede, ki jih je zapisal kralj David v Psalmu 110:1, 2: »Sedi meni na desni, dokler ne denem (položim) sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje. Žezlo moči tvoje pošlje Jehova s Siona: ‚Gospoduj sredi sovražnikov svojih.‘« Kralj Mesija je bil postavljen na nebeški gori Sion in je bil zato neviden za kralje in visoke služabnike zemeljskih vladavin. Kljub temu, da je Združenje Stražnega stolpa že desetletja pred tem naznanjalo, da bo 1914. leta konec časov poganov, so se ti zemeljski vladarji odločno upirali nebeškemu Mesiji pri prevzemu svetovne nadoblasti. Še naprej so se pospešeno pripravljali za mednarodno vojno. 1914. leto je bilo nekaj časa navidezno mirno, potem pa so se 28. julija narodi pogreznili v vojno.

7. Kaj je pomenila postavitev Mesije za Kralja ob koncu časov poganov leta 1914 za zemljo in zakaj?

⁷ Postavitev Mesije za kralja na Jehovini desnici tega istega leta, je označila začetek njegove nevidne prisotnosti v odnosu na zemljo. Zakaj? Ker je bil novo ustoličen Kralj zemlje, je bilo prav, da se osredotoči na zemeljsko področje, ki je bilo v rokah sovražnikov, kandidatov za svetovno nadoblast. »Žezlo moči« (njegove) je bilo iz »gornjega Jeruzalema« usmerjeno na zemljo. Po Jehovini zapovedi je pričel vladati zemlji ‚sredi svojih sovražnikov‘. Prav tako je iz nebes izgnal tudi satana in njegove demone, od tedaj so v področju zemlje. (Razodetje 12:7—17)

8. Po kakšnem »znamenju« so vpraševali apostoli Jezusa in v kakšnem stanju bi se znašli narodi po Psalmu 2:1, 2?

⁸ »Znamenje«, ki ga je Jezus Mesija opisal kot dokaz njegove nevidne »prisotnosti«, je postalo vidno, ko so se končali časi poganov leta 1914. Malo pred njegovo mučeniško smrtjo so ga apostoli vprašali: »Povej nam, kdaj bode to? In kaj (kakšno) bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta (zaključku časov)?«a (Matevž 24:3) Po Psalmu 2:1 bi se naj narodi razsrdili, ko bo Bog postavil Mesijo Jezusa za kralja v nebeškem Jeruzalemu ali Sionu.

9. a) Ali so apostoli, ki so v prvem stoletju to vprašali, doživeli izpolnitev stiske, ki bi bila brez primerjave? b) Kakšnim izpolnitvam, ki jih je omenil Jezus v Matevžu 24:7—15, so bili torej priče?

⁹ Ali je Jezus, ko je odgovoril na to vprašanje, mislil na Psalm 2:1, 2 in Psalm 110:1—4, ne vemo. V vsakem primeru pa njegov odgovor ustreza tema prerokbama kralja Davida od leta 1914 veliko bolj prepričljivo kot pa v 37. letih od časa, ko so apostoli postavili to vprašanje do tedaj, ko so Jeruzalem uničile rimske čete leta 70. n.št. Gotovo pa ta strašna katastrofa ni bila najstrašnejša. Ni bila hujša kot na primer pokol, kakšnih 6 000 00 Židov, ki so izgubili življenje pod Hitlerjevim režimom pred in med Drugo svetovno vojno. Uničenje Jeruzalema ni bila »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli (več) ne bo«. (Matevž 24:21) Apostoli, ki jih je ta stvar zanimala, so bili do konca prvega stoletja priče, da se je Jezusova prerokba o lakoti, potresih, epidemijah, vojnah, preganjanjih in uničenju ‚današnjega Jeruzalema‘ spolnila v malem. Ni pa jim bilo treba žalovati, ker je nebeški Jeruzalem še vedno obstojal.

10. Kaj lahko sklepamo zaradi večje izpolnitve Jezusove prerokbe?

¹⁰ Tedanji dogodki niso sestavljali »znamenje« Jezusove »prisotnosti« in »konca sestava stvari«. Da bi se potrdila resničnost Jezusovih besed, so se morale Jezusove besede spolniti v večjem obsegu pozneje, v zadnjih dneh poslednjih članov »male črede« dedičev Kraljestva. (Lukež 12:32) To je v času od konca časov poganov do danes. Če od tega datuma gledamo na svetovno zgodovino ‚skozi‘ biblijske prerokbe, smo lahko prepričani, da živimo v »času konca sestava stvari«. (Matevž 24:3; Marko 13:4) Našo prepričanost pa tudi podpira izpolnitev prerokbe iz Razodetja 6:3—17, ki je bila napisana kakšnih četrt stoletja pozneje, kot pa je bil uničen Jeruzalem. Govori o štirih apokaliptičnih jezdecih, kot jih imenujejo ljudje.

11. Česa se spominjajo člani »zbora prvorojencev«, ki še danes žive, v zvezi s časom med Prvo svetovno vojno? In kako se lahko primerja izpolnitev Jezusove prerokbe v prvem stoletju s temi kasnejšimi dogodki?

¹¹ Ostanek »skupščine prvorojencev, ki so zapisani v nebesih« (NS), živi še danes in se dobro spominja španske gripe. (Hebrejcem 12:23) Ta strašna epidemija je ‚poplavila‘ cel svet koncem prve svetovne vojne kot ena izmed napovedanih bolezni in je pomorila več milijonov ljudi, več kot pa jih je vzela sama vojna v štirih letih. Ostanek članov se prav tako spominja tudi preganjanj krščanskih raziskovalcev Biblije, ki niso hoteli biti sokrivi prelivanja krvi. Spominjajo se, kako je to preganjanje prišlo do vrhunca, ko so zaprli predsednika (starega 48 let) blagajnika-tajnika (starega 54 let) in šest drugih članov glavnega sedeža Watch Tower Bible and Tract Society (Združenja Stražnega stolpa, Biblije in traktatov). Obtožba je bila 1919 leta umaknjena. V zvezi s tem so v Kanadi in Združenih državah Amerike prepovedali izdajati literaturo. Če upoštevamo vse, kar se je zgodilo za časa apostolov v prvem stoletju kot izpolnitev Jezusove prerokbe, potem je obseg tistega, ko se primerja s podobnimi dogodki na svetovnem prizorišču v času od leta 1914 do leta 1918, precej manjši.

Poslušno delovanje »Božjega izraela«

12. a) Čigavo preganjanje je omenil Jezus, ko je odgovoril na vprašanje o »znamenju« njegove prisotnosti, in kdo so bili njegovi prvi učenci? b) Kdo je zamenjal »Izrael po mesu«?

¹² Ko je Jezus odgovoril na vprašanje o »znamenju« in nevidni »prisotnosti«, ni omenil preganjanja »Izraela po mesu«. (1. Korinčanom 10:18) Napovedal je, da bodo preganjani njegovi učenci, med katerimi so seveda bili naravni, obrezani Židje in prozeliti. Toda, ko se je ob Binkoštih leta 33 n. št. spolnila prerokba iz Joela so njegovi učenci postali novi Izrael, duhovni Izrael. (Dejanja apostolov 1:6—2:42) Približno sredi prvega stoletja je spreobrnjeni Žid, apostol Pavel pisal kristjanom v Galaciji in jim rekel: »Gornji Jeruzalem je svobodnica in ta je naša mati.« (Galatom 4:26) Na koncu svojega pisma je pripomnil: »Kajti obreza ne velja nič niti neobreza, ampak novo stvarjenje. In koliko jih bo živelo po tem vodilu, mir nanje in usmiljenje na Izraela Božjega.« (Galatom 6:15, 16)

13. V kakšnem izrazitem orisu »znamenja« »konca sestava stvari« sodelujejo člani ostanka in njihovi sodelavci; in s kakšnim rezultatom?

¹³ Kaj naj bi poslušno storil ostanek »Božjega Izraela« sedaj, ko vidi, kako se razkrivajo »znamenja« »konca sestava stvari«? Sodelovali naj bi pri spolnjevanju izrazite značilnosti »znamenja«, ki ga je napovedal Jezus: »Toda kdor bo vzdržal (preganjanje) do konca (grško: telos), ta bo rešen. In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, v pričevanje vsem narodom (gojim) in tedaj bo prišel konec (telos).« (Matevž 24:13, 14, NS; Marko 13:9, 10) V letu po prvi svetovni vojni je ostanek »Božjega Izraela« pričel poslušno spolnjevati to preroško zapoved. Zato danes ostanek duhovnega Izraela in njegovi sodelavci Jehovine priče oznanjujejo »dobro vest o kraljestvu« v 205 deželah in v kakšnih 190 jezikih. To delajo vseskozi kljub vsem preganjanjem, ki so jih zadela in Drugo svetovno vojno.

14. So morali narodi iz oznanjevanja spoznati, da se je končal njihov »čas«, in ali je bilo tako?

¹⁴ Ker se nezadržno oznanjuje to vzpostavljeno Kraljestvo, pogani, gojimi ali »narodi« morajo spoznati da se je v jeseni leta 1914 izteklo njihovih »sedem časov« teptanja Jeruzalema. (Lukež 21:24) Tukaj omenjeni Jeruzalem ni zemeljski Jeruzalem na Bližnjem vzhodu, ampak nebeški Jeruzalem, ker je Jehova v nebesih, ko so se leta 1914 končali časi poganov, ustoličil svojega Mesijo, maziljenega sina Jezusa. Glede na to, »sveto mesto«, ki so ga morali narodi ali pogani teptati »dvainštirideset mesecev« po Razodetju 11:1, 2, ni bil »nebeški Jeruzalem«, v katerem od 1914. leta naprej vlada Jezus Mesija. (Hebrejcem 12:22) To teptanje, ki je trajalo 42 luninih mesecev ali tri in pol luninih let, je bilo preganjanje ostanka »Božjega Izraela med Prvo svetovno vojno. Vendar so bili Raziskovalci Biblije popolnoma ozdravljeni, ko so poleti leta 1922 v Cedar Pointu (Ohio, ZDA), imeli svoj drugi kongres. Tako je bilo preganjanje ostanka med prvo svetovno vojno del »znamenja«, da je od leta 1914 Jezus v svojem kraljestvu v gornjem Jeruzalemu, ki ga nihče ne tepta. (Matevž 24:3, 9—13)

15. Kaj je tedaj pričel delati ostanek in njegovi sodelavci kot še nikoli poprej; in ali so dovolili, da se bi jih teptalo?

¹⁵ Tedaj je ostanek »Božjega Izraela«, glasno kot še nikoli poprej, »objavljal Kralja in Kraljestvo«. V duhovnem smislu jih pogani niso več teptali. (Razodetje 11:7—15)

16. Kateri kralj jezdi sredi sovražnikov, ki si jih podjarmlja in kaj se bo zgodilo, ko se bo v kratkem spremenil tok stvari v zvezi s teptanjem?

¹⁶ Z veličastno spremembo stvari ob zaključku časov poganov 1914. leta je ustoličeni Kralj Jezus Kristus pričel vladati v nebeškem Jeruzalemu; tedaj je tudi začel krotiti svoje zemeljske sovražnike. Kmalu zatem, ko bo dano mednarodno pričevanje o Kraljestvu, bo ‚prišel‘ konec »sistema stvari«. Ti sovražniki, pogani ali »narodi«, bodo ‚porezani‘ kot grozdje z vinske trte. Nato bodo vrženi v »veliko tlačilnico jeze Božje«, kjer bodo prelili svojo kri. (Razodetje 14:18—20) »In pasel jih bo (narode) z železno palico. In sam tlači tlačilnico vina srdite jeze vsemogočnega Boga.« (Razodetje 19:15, EI)

17. Katera je zadnja prispodoba v Jezusovi prerokbi o »znamenju« in kako se dela dobro vladarjevim duhovnim »bratom«?

¹⁷ Spolnitev Jezusove prilike o ovcah in kozlih bi naj bilo del »znamenja«, ki bi naznanilo njegovo nevidno »prisotnost« in »konec sestava stvari«. (Matevž 24:3; 25:31—46) Danes so milijoni, v dokaz, da je prerokba resnična, sprejeli pričevanje o Kraljestvu, ki so ga prejeli od ostanka »Božjega Izraela«. Reagirali so pravilno in bili so hvaležni. Te »ovce« iz prispodobe delajo dobro celo najmanjšim duhovnim »bratom« kralja Jezusa Kristusa, ki sedaj vlada. Te »ovce« skupaj z njegovi »brati« opravljajo ogromen del napovedanega oznanjevanja »te dobre vesti o kraljestvu« po vsem svetu za končno pričevanje.

18. V kakšno »kraljestvo« želijo priti simbolične ovce in kako se jih bo povabilo za to?

¹⁸ Te »ovce« iz prispodobe, želijo podedovati ‚kraljestvo, ki jim je pripravljeno od začetka sveta‘. (Matevž 25:34) Povabilo za to bodo sprejeli od vladajočega »Sina človekovega«, ko bodo vstopili v »veliko stisko« z upanjem, da jo bodo preživeli pod Božjo zaščito. Tako se bodo izpolnile Jezusove zaključne besede iz te prispodobe: »In ti (simbolični kozli, ki niso delali dobro Jezusovim ‚bratom‘) bodo za večno odrezani (v smrt), pravični (simbolične ovce) pa v večno življenje.« (Matevž 25:46, NS) Ti bodo tisto »meso«, ki bo rešeno »v stiski, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli (več) ne bo.« Zaradi Božjih »izvoljencev« (ostanka Božjega Izraela) bodo ti dnevi največje zemeljske stiske skrajšani. (Matevž 24:21, 22)

19. Iz česa bo izšla »velika množica« in kaj bo storila s področjem »Kraljestva«, v katerega bo vstopila?

¹⁹ Tako bo »velika množica« ovcam podobnih ljudi »prišla iz stiske velike« in ‚vstopila‘ na očiščeno zemljo, področje kralja Jezusa Kristusa. (Razodetje 7:9—14) Čisto od začetka novega sistema stvari bodo sodelovali pri spreminjanju tega kraljevskega področja v zemeljski raj po vsem svetu, takšen je bil prvotni Božji namen, tako je pooblastil starše vseh ljudi, Adama in Evo. (1. Mojzesova 1:27—31; 2:5—9)

20. Kaj v tem času delajo ovcam podobni ljudje skupaj s preostankom; in kakšen pomen »znamenja« imajo vedno pred očmi?

²⁰ Ti pravični ovcam podobni ljudje bodo z ramo ob rami delali z ostankom »Božjega Izraela« vse dotlej, ko jih bo oslavljeni »Sin človekov« povabil: »Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta.« (Matevž 25:34) Enako kot ta duhovni Izrael tudi oni ne bodo izgubili vere v pomen konca časa poganov leta 1914. Tako ne zapirajo svojih oči pred svetlikajočim se »znamenjem« »prisotnosti« Mesije, Jezusa kot kralja in kot zemeljski služabniki oslavljajo svojo službo in radostno napredujejo, oznanjujoč »to dobro vest o kraljestvu« po vsej zemlji, soočajoč se s hitro bližajočim »koncem«. (Matevž 24:14, NS)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko odgovoriš?

◻ Kaj dokazuje izpolnitev vseh značilnosti napovedanega »znamenja«?

◻ V kakšnem delu sodelujeta »Božji Izrael« in njegovi soverniki?

◻ Kaj je »sveto mesto«, ki je bilo teptano »dvainštirideset mesecev« in kateri »Jeruzalem« se ni teptalo?

◻ Kdaj se bo končalo ločevanje simboličnih ovac in kozlov, kaj se bo zgodilo z vsako skupino?

[Slika na strani 16]

Kakšne vidne dokaze je Jezus napovedal, da bi njegovi učenci vedeli, da so se končali časi poganov?