Kristjani potrpežljivo prenašajo preganjanje
1., 2. Kako zveste Jehovine priče prenašajo preganjanja? Kakšno vprašanje se vseeno pojavi?
JEHOVINE priče ne žele biti mučeniki, vseeno pa vedo, da bodo »vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, preganjani«. (2. Timoteju 3:12) Jih je zaradi tega strah?
2 Ne, ker zvesti kristjani »potrpežljivo vztrajajo v preganjanjih«. (1. Korinčanom 4:12, The Twentieth Century New Testament, Revised Edition) Toda kako se je mogoče pripraviti na preganjanja, še preden pride do njih?
Pripraviti se na preganjanje
3. Kako vse se lahko pripravimo na preganjanja?
3 V prejšnjem članku smo omenili možnosti, kako se dá pripraviti na preganjanja. Zapomniti si moramo, na primer, kakšen je satanov cilj. Ta namreč želi uničiti naš odnos z Bogom Jehovo. To se s pomočjo Božje nezaslužene dobrote ne bi smelo zgoditi! Na preganjanja bomo bolje pripravljeni, če vemo, zakaj jih Bog dopušča. Dopušča jih v glavnem zaradi spornega vprašanja o vesoljni vrhovnosti in tudi, da se preskusi naša zvestoba. Zato se moramo odločiti, da bomo zvesto podpirali Jehovino vrhovnost. Razen tega se bomo lahko pripravili na preganjanja, če bomo v srcu pričakovali Kraljestvo.
4., 5. Kako lahko jačamo svojo vero, da bi se pripravili na preganjanja?
4 Da bi se prej, predno pridejo preganjanja, nanje pripravili, moramo dnevno jačati našo vero, da bi bili pogumni in bi vztrajali. Če želimo imeti pravo vero, pa moramo resnično ljubiti Jehovo; to pa zahteva točno spoznanje njegove Besede. To nadalje zahteva, da redno beremo in preučujemo Sveto pismo, skupaj z ostalimi krščanskimi publikacijami. Razen tega pa moramo, če želimo biti močni v veri, častiti Jehovo skupaj z brati v veri in mu skupaj z njimi služiti. (Hebrejcem 10:23—25; 12:28; Razodetje 7:9, 10, 15)
5 Da bi se pripravili na preganjanja, moramo tudi stalno »živeti po resnici« in se dati ‚voditi resnici‘. (3. Janezov 3, 4) Če se bomo v malih vsakdanjih preizkušnjah dali voditi Bogu, bo naša vera v Jehovo močnejša in zaupali bomo v njegove poti. Takšna močna vera pa nas bo zopet navedla, da bomo v preganjanjih »živeli po resnici«.
6. Kako nam lahko molitev pomaga, da se pripravimo na preganjanja?
6 Če smo se navadili, da redno molimo k Jehovi, mu bomo bolj blizu, in tudi to nam bo pomagalo, ko se pripravljamo na preganjanja. Bolj ko se v molitvi opiramo na našega nebeškega Očeta, bolj bomo zaupali vanj. (2. Korinčanom 1:8—10) Tako bo naš odnos z njim postal tako močan, da ga sovražniki — ljudje ali demoni — ne bodo mogli uničiti. (Primerjaj Psalm 9:1—6; 1. Janezov 2:12—14.)
V preganjanjih biti potrpežljiv
7. Kaj lahko naredi Bog, če naše moči zaradi preganjanja pojemajo?
7 Kako bomo mogli v preganjanjih, ko zares pridejo, še posebej če bodo težka — vztrajati? Za to je neobhodna Jehovina moč. Kakor je rekel Pavel, tudi mi potrebujemo ‚moč, ki prekaša običajno‘ in moliti bi morali za takšno moč. (2. Korinčanom 4:7—12) Tedaj bomo, če se bomo popolnoma zanesli na nebeškega Očeta, lahko zaupali kakor Pavel, ki je rekel: »Vse morem v njem (s pomočjo Boga Jehove), ki me krepča.« (Filipljanom 4:13) Četudi bi bile naše moči na koncu, pa se Jehovina zaloga moči nikoli ne izčrpa. Svojemu ljudstvu lahko daje moč, in to tudi dela. (Izaija 40:28—31; 45:22—25) Če se opiramo na Jehovo, nam bo, ko bomo obremenjeni, dal moči, ki daleč prekašajo našo moč. Zato se ne smemo bati. Ljudje bi nam lahko vzeli samo sedanje življenje, toda Jehova nas lahko s svojo močjo z vstajenjem vrne v življenje. (Psalm 46:1, 2; Lukež 12:4—7; Janez 5:28, 29)
8. Zakaj je molitev tako važna, če hočemo vztrajati v preganjanju?
8 Molitev k Jehovi je nujno potrebna, če hočemo vzdržati v preganjanju. Jezus, ki je moral veliko prestati, je bil z iskrenimi molitvami blizu svojemu Očetu; beremo namreč: »On je v dneh mesa (življenja, NS) svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu.« (Hebrejcem 5:7) Gotovo nas bo »Poslušalec molitev«, če k njemu vdano molimo, uslišal. (Psalm 65:2) Ne da se dovolj poudariti, kako je potrebno v preganjanjih ‚vztrajati v molitvi‘, »neprestano moliti« in biti »trezen v molitvah«. (Rimljanom 12:12; 1. Tesaloničanom 5:17; 1. Petrov 4:7) Drugače se lahko zgodi, da bomo mislili samo na neprijetnosti in trpljenje, to pa bi spodbujalo željo po olajšanju; tako bi lahko popustili nagnjenju mesa in v veri.
9., 10. a) Kako nam lahko »mir Božji« med preganjanjem pomaga? b) Kaj se naučimo iz Štefanove mirnosti, čeprav je bil soočen s preganjalci?
9 Išči »mir Božji«, kadar si pod pritiskom. Če redno molimo k Jehovi, je lepa navada; zato bi morali tudi ko smo preganjani, k njemu goreče moliti. Primerno je, prositi za ‚mir Božji, ki presega ves razum‘. On bo ‚varoval naše srce in naš razum po Kristusu Jezusu‘ — vse do smrti v zvestobi, če bi bilo potrebno. (Filipljanom 4:6, 7)
10 Da smo lahko v preganjanju tako spokojni, nam pokaže primer zvestega Štefana, prvega krščanskega mučenika. Pred tem, ko Biblija poroča o njegovem pogumnem zaključnem pričevanju, k čemur ga je spodbudil sveti duh, beremo: »In ostro ga pogledajo vsi, ki sede v velikem zboru (Sinedriju), in vidijo obličje njegovo kakor obličje angela.« (Dejanja apostolov 6:15) Ni upognil glave kot prestopnik, temveč je izgledal kot angel, Božji sel, ki verjame, da ga Jehova podpira. Štefan je bil pogumen in miren. (Primerjaj Janez 14:27.) Ko je sodnikom rekel, da so krivi, ker so umorili Jezusa Kristusa, »jih je zbodlo v srce, in škripali so z zobmi zoper njega«. Toda Štefan, »poln svetega Duha, se ozre na nebo in ugleda slavo Božjo in Jezusa, stoječega na desnici Božji«. Okrepljen s tem videnjem, se je lahko Štefan pogumno soočil s krivičnimi sodniki, vedel je, da dela po Jehovini volji. (Dejanja apostolov 7:52—56) Čeprav kristjani danes ne pričakujejo takšnih videnj, pa jim Bog daje mirnost, ko potrpežljivo prenašajo preganjanje.
11. O čem naj bi Jehovini služabniki razmišljali, da bi jim to pomagalo prenašati preganjanje?
11 Razmišljaj o Jehovini besedi, ravnanju in namenih. Celo, če nimaš Biblije in biblijske literature, razmišljaj o Božji besedi čez dan in v nočeh, ko ne spiš, se poskušaj spomniti biblijskih stavkov in poročil. (Primerjaj Psalm 77:2, 6, 11, 12.) Premišljaj o vsem, kar je Jehova storil za svoje preganjane ali zatirane služabnike v preteklosti. Spomni se, na primer, kako je Bog osvobodil Izraelce iz suženjstva v Egiptu, podpiral Daniela in njegove tri tovariše v njihovih preizkušnjah, kako je za časa Mardoheja in Estere poskrbel, da so Judje ostali živi, in kako je podpiral apostole in druge prve kristjane, ko so trpeli zaradi pravičnosti. (2. Mojzesova 12:1—15:21; Daniel 3:1—30; 6:1—28; Estera 3:1 do 9:32; Dejanja apostolov 4:1 do 5:42; 12:1—17; 14: 1—7, 19, 20; 16:16—40; 18:12—17; 19:23—41; 21:26 do 26:32) Misli tudi o tem, kako Jehova tudi v našem času podpira svoje služabnike, tako je na primer bilo v nacističnih koncentracijskih taboriščih in drugih zaporih. Častilci Jehove so lahko, ko so bili preganjani, občutili, da jih podpirajo Božja ‚večna ramena‘. (5. Mojzesova 33:27)
12. Na kaj bi morali misliti, ko trpimo zaradi preganjanja? Na koga bi se morali zanašati in komu zaupati?
12 Trpljenje se bo končalo. če mislimo tudi na to, nam bo pomagalo, potrpežljivo prenašati preganjanja. Razen tega bo ‚Bog povrnil stisko njim, ki nas stiskajo‘, nas pa bo osvobodil. (2. Tesaloničanom 1:6—10) Če torej trpimo kot Jehovine priče, bi morali misliti na to, da se bo naše trpljenje tudi končalo, našo zvestobo pa bo naš nebeški Oče bogato nagradil. Čez nekaj časa nas bodo, na primer, izpustili iz zapora in mu bomo svobodno, brez ovir služili kot radostni oznanjevalci Kraljestva. Toda tudi če se to ne bo tako hitro zgodilo, ne bomo preganjani v nedogled. Vse skupaj pa bomo lažje prenesli, če bomo popolnoma zaupali Jehovi in verjeli, da bodo obljubljeni enkratni blagoslovi postali resničnost v napovedani novi ureditvi. (Razodetje 21:1—14; primerjaj 2. Korinčanom 1:19, 20.)
13. Kakšno tolažbo lahko črpamo iz 1. Korinčanom 10:13, če smo preganjani?
13 Bog ne bo dopustil težje preskušnje, kot bi mogli prenesti. Apostol Pavel je to takole zagotovil: »Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temveč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« (1. Korinčanom 10:13) Vsi kristjani ne trpijo enako. Zato nimamo razloga misliti, da bo nad vsakogar prišla najhujša oblika preganjanja. Jehova nas ne bo zapustil, ali dovolil stvari, ki jih kot posamezniki z njegovo pomočjo in s pomočjo njegovega svetega duha ne bi mogli prenesti. Seveda pa se moramo popolnoma zanesti nanj in verjeti, kar piše v njegovi Besedi. Toda če mu bomo popolnoma zaupali, bomo lahko vzdržali v preganjanju. (Psalm 9:9, 10)
Satanova sovražnost je jalova
14., 15. Kako je satanu spodletel poskus, da s preganjanjem uniči Jehovino ljudstvo?
14 Ker zveste Jehovine priče vodi in podpira njegov edinstveni in vsemogočen Bog, jih satan, hudič in njegovi pomočniki, ki preganjajo te prave kristjane, ne bodo nikoli premagali. Satanovi poskusi, da bi premagal Jehovino ljudstvo s preganjanjem, so še vedno propadli. Da, preganjanje je često bumerang za najstarejšega sovražnika Jehove in njegovega ljudstva; Bog ga premaga.
15 Dokaz za to je »veliko preganjanje«, ki je nastalo takoj po mučeniški smrti Štefana proti skupščini v Jeruzalemu. Takole beremo: »Vsi so se razkropili po judejskih in samarijskih krajih, razen apostolov.« Toda učenci, ki so se odselili »so hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija«, in njihovi napori so bili blagoslovljeni. V mestu Samariji na primer, se je število vernih povečalo. (Dejanja apostolov 8:1—8) Drugi učenci pa so oznanjevali v Feniciji, na Cipru in v Antiohiji (Sirija). Da, v Antiohiji »je bila roka Jehovina z njimi; in veliko število se jih je, sprejemši vero, izpreobrnilo h Gospodu«. (Dejanja apostolov 11:19—21) Lahko smo prepričani, da je bilo to ravno nasprotno od tistega, kar je veliki preganjalec pravzaprav želel; njegov namen je bil preprečen. (Primerjaj Filipljanom 1:12—14.)
16. Kaj se včasih zgodi s kakšnim preganjalcem?
16 Kadarkoli zvesta Jehovina priča vzdrži v preganjanju, to poniža satana in dokaže, da je lažnik. Razen tega pa satan utrpi še dodaten poraz, kadar neki preganjalec postane in ostane zvest Bogu in Kristusu v preganjanjih. Gotovo mu ni ugajalo, da je bivši preganjalec Savel iz Tarsa postal Jezusov učenec, ki se je, kljub preganjanju in velikem trpljenju zelo trudil v oznanjevanju dobre vesti. (2. Korinčanom 11:23—27; 1. Timoteju 1:12—16)
17. Kakšno stališče bi morale imeti preganjane Jehovine priče do svojih preganjalcev?
17 Kako pomembno je zato, da preganjane Jehovine priče ohranijo do preganjalcev pravilno stališče. Štefan tistih, ki so ga preganjali, ni sovražil. Dejansko je, medtem ko so ga kamenjali, pokleknil, in preden je umrl, je še »zavpil z močnim glasom: ‚Jehova, ne štej jim tega greha!‘« (Dejanja apostolov 7:57—60) Tudi Jezus je rekel: »Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo.« (Matevž 5:44; Rimljanom 12:14; 1. Korinčanom 4:11—13)
Naš Stvarnik nas ne bo pozabil
18. Kaj se bo zgodilo, ko bo satan dokončno napadel Jehovino ljudstvo?
18 Danes živimo v največji krizi človeške zgodovine. To je obdobje preskušenj in preiskovanja kristjanov. (Primerjaj Lukež 22:31, 32; 1. Petrov 4:16, 17.) Satanov čas je kratek, in kmalu bo dokončno in z vseh strani napadel Jehovino ljudstvo. Ampak Bog bo svoje služabnike usposobil, da bodo vzdržali v preganjanjih, skratka da bodo zmagovalci. Ponovno bodo satanu (Gogu iz Magoga) spodleteli načrti in doživel bo uničujoč poraz. Razen tega se bo Bog, ker bo varoval svoje ljudstvo, ‚izkazal velikega in svetega v očeh mnogih narodov, tako, da bodo morali spoznati, da je on Jehova‘. To ,pa bo znova ravno nasprotno od tega, kar satan želi narediti. (Ezekiel 38:14 do 39:7; Razodetje 12:12)
19. Kaj bodo preganjane Jehovine priče z Božjo pomočjo lahko storile?
19 Kot Jehovi predane priče vemo, da bi satan rad uničil naš odnos z Vsemogočnim Bogom. Vendar z Božjo nezasluženo dobroto ne bomo popustili v veri. Namesto tega bomo vedno mislili na veliko sporno vprašanje in gledali, da bi v vsakem pogledu podpirali Jehovino vesoljno vrhovnost. Ker upamo v Kraljestvo, smo lahko srečni, čeprav smo preganjani. Pripravljeni smo na preganjanje, ker brezpogojno zaupamo Tistemu, »ki more nad vso mero storiti, preobilo več nego kar prosimo ali umemo«. (Efežanom 3:20, 21)
20. Kako zelo lahko zaupamo v našega »zvestega Stvarnika«?
20 Zato se ne bojmo sovražnika, temveč ostanimo neoporečni; to bo slavilo Boga, nam pa prineslo rešitev. Zato ‚upajmo v Jehovo, in se držimo njegove poti‘. (Psalm 37:34) Ko prenašamo preganjanja, bodimo takšni, kot je rekel apostol Peter: »Zato naj tudi, kateri trpe po volji Božji, zvestemu Stvarniku izročajo duše svoje, pridni v dobrih delih.« (1. Petrov 4:19) Naš »zvesti Stvarnik« nas ne bo pozabil. V njegovi moči smo lahko celo med preganjanjem srečni in potrpežljivi.
Vprašanja za ponavljanje
◻ Kako se lahko Jehovine priče pripravijo na preganjanje?
◻ Zakaj je molitev tako važna, ko smo preganjani?
◻ Kako nam lahko »mir Božji« pomaga v preganjanju?
◻ Kakšno tolažbo lahko dobimo iz 1. Korinčanom 10:13?
◻ Kakšno stališče imajo Jehovine priče do svojih preganjalcev, in zakaj?
[Slika na strani 15]
Štefan ni sovražil preganjalcev, tudi sodobne Jehovine priče ne. Nekateri preganjalci postanejo pozneje sami Jehovine priče.