Ne sprejemaj odpadništva, bodi zvest resnici!
»Kdor gre dalje in ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga. Kdor pa ostane v nauku, ta ima Očeta in Sina.« (2. Janezov 9, EI)
1., 2. a) Kako včasih satan poskuša utrniti luč resnice med Jehovinim ljudstvom? b) Zakaj se Jehovine priče morajo upirati odpadništvu od vere?
BOG JEHOVA je izvor resnice. Zato ga je psalmist primerno prosil: »Pošlji luč svojo in resnico svojo.« (Psalm 43:4) V luči tega je resnica prepoznavni znak častilcev Jehove. (Janez 8:31, 32; 17:17)
2 Satan, hudič, se trudi, da bi utrnil luč resnice med Jehovinim ljudstvom, zato hoče včasih pokvariti krščansko skupščino z odpadniškimi nauki. (2. Korinčanom 4:1—6; Juda 3, 4) Ampak ni mu uspelo, ker se zveste Jehovine priče upirajo odpadništvu od vere in so zveste resnici. Dejansko moramo tako delati, če hočemo ohraniti naš dober odnos z Bogom Jehovo in Jezusom Kristusom. Krščanski apostol Janez je bil navdihnjen, da je napisal: »Kdorkoli gre dalje in ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga. Kdor pa ostane v nauku, ta ima Očeta in Sina.« (2. Janezov 9, EI)
3. Na kakšna vprašanja bomo dobili odgovor v pregledovanju drugega in tretjega Janezovega pisma?
3 Kako pa bi se naj Jehovine priče upirale odpadništvu? In kako bi lahko kot »sodelavci za resnico« več delali za krščanstvo? (3. Janezov 8) Odgovore bomo poiskali v drugem in tretjem navdihnjenem pismu apostola Janeza. Janez ju je napisal okoli leta 98 n.št. v Efezu (Mala Azija) ali v njegovi bližini.
Bistveni sta resnica in ljubezen
4., 5. a) Zakaj se je lahko Janez opravičeno označil za »starejšega moža« ali za »starešino«? b) Kdo so bili »izvoljena gospa« in njeni »otroci«?
4 Janez je svoj drugi list začel z besedami:
»Starešina izvoljeni gospe in njenim otrokom, ki jih v resnici ljubim, in ne samo jaz, marveč tudi vsi, kateri so resnico spoznali, zaradi resnice, ki je v nas in bo z nami vekomaj.« (2. Janezov 1, 2, EI)
5 Proti koncu prvega stoletja n.št. je bil apostol Janez že zares »starejši mož« (NS); bil je star kakšnih 100 let in bil je tudi duhovno dozorel starešina. (Primerjaj Galatom 2:9.) Ko je pisal »izvoljeni gospe«, je morda s tem označil neko določeno skupščino v kraju, ki ga ni želel imenovati, na ta način je zmedel preganjalce. V tem primeru bi bili njeni »otroci« duhovni otroci, oziroma člani tiste skupščine, z duhom rojeni kristjani in Božji »izvoljenci« za nebeško dediščino. (Rimljanom 8:16, 17; Filipljanom 3:12—14) Kyria (grško: »gospa«) je pa lahko bilo tudi ime kakšne kristjanke.
6. a) Kaj je »resnica«, ki jo je omenil Janez? b) Kako ostane »resnica« v pravih kristjanih, in sicer za »vekomaj«?
6 Kakorkoli že, to »izvoljeno gospo in njene otroke« so Janez in druge Jehovine priče, ki so spoznale »resnico«, resnično ljubili. Ta »resnica« je celota naukov o Jezusu Kristusu. Če hočemo biti rešeni, jih moramo nujno držati. (Janez 4:24; Efežanom 1:13, 14; 1. Janezov 3:23) Bistveni razlog, zakaj imajo Jehovine priče ljubezen med seboj, tako je bilo v preteklosti in je še danes, je ta, da skupaj ljubijo »resnico«. Ona »ostaja v njih«, tako da se nastani v njihovih srcih. Ta resnica ostane s pravimi kristjani »za vedno«, kot stalna sopotnica. To je v resnici cenjena posest današnjih Jehovinih prič, zato so za njo svojemu nebeškemu Očetu hvaležne.
7. Kako prihajajo nezaslužena dobrota, usmiljenje in mir od Boga in od Kristusa?
7 Tistim, ki so zvesti »resnici«, Bog zagotavlja blagoslov. Na to je opozoril apostol, ko je dodal:
»Z nami bo milost (nezaslužena dobrota, NS), usmiljenje in mir od Boga Očeta in Jezusa Kristusa, Sina Očetovega, v resnici in ljubezni.« (2. Janezov 3, EI)
Nezaslužena dobrota prihaja tako od Jehove kot od Jezusa in tako grešno človeštvo »dobi opravičenje daroma z njegovo (Božjo) milostjo po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu«. (Rimljanom 3:23, 24) Podobno je nebeški Oče izvor usmiljenja, toda nepopolni ljudje so jo deležni po Kristusu. (Hebrejcem 4:14—16; Juda 20, 21) Da bi lahko bili v miru z Jehovo, morajo biti grešnikom očiščeni grehi, to pa je mogoče po Jezusovi odkupni žrtvi. (Kološanom 1:18—20)
8. Kaj lahko pomenijo besede »v resnici in ljubezni« iz 2. Janezovega 3?
8 Janez je dodal besedo »v resnici in ljubezni«. Verjetno je hotel reči, da uživajo prvi kristjani ‚skupaj z resnico in ljubeznijo‘ nezasluženo dobroto, usmiljenje in mir. Ali pa je Janez menil, da imajo Jehovini služabniki te blagoslove, če ostanejo v resnici, če stalno pokazujejo ljubezen.
‚Živeti v resnici in ljubezni‘
9., 10. a) Zakaj se je Janez lahko »veselil«? b) Kaj so delali ‚nekateri‘, kar se tiče resnice?
9 Apostol je navedel razlog za osebno veselje in je razumno svetoval, ko je rekel:
»Zelo sem se razveselil, ker sem našel med tvojimi otroki take, ki živé po resnici, kakor smo zapoved prejeli od Očeta. In zdaj te prosim, gospa, ne, kakor bi ti hotel pisati novo zapoved, ampak tisto, ki smo jo imeli od začetka: da se ljubimo med seboj.« (2. Janezov 4, 5, EI)
10 Janez se je lahko veselil, ker so ‚nekateri‘ »živeli po resnici«. Verovali so v Jezusa Kristusa, se med seboj ljubili in se trudili živeti tako, kot je živel Božji Sin. (Hebrejcem 12:1—3; 1. Janezov 3:23) Če bi bil Janez pisal ženi po imenu Kyria, tedaj so bili nekateri njenih otrok v resnici. Če pa je govoril o »otrokih« in »izvoljeni gospe« v slikovitem smislu, tedaj se je lahko veselil za to, ker so se nekateri člani skupščine tistega neimenovanega kraja upirali odpadu, bili zvesti resnici in z življenjem dokazovali zvestobo Jehovi. Dejansko so zveste krščanske Jehovine priče vedno cenile predanost resnici. »Živeti po resnici« je obveznost Jehovinih prič. To je za njih zapoved nebeškega Očeta, ubogajo jo in to za njih ni breme. (Primerjaj 1. Janezov 5:3.)
11. a) Kaj pomeni spolniti zapoved ‚ljubite se med seboj‘? b) Zakaj je Janez lahko rekel, da to »ni nova zapoved«?
11 Apostol je prosil »gospo«, naj upošteva zapoved, da »naj se ljubimo med seboj«. (Primerjaj 1. Janezov 3:11.) Jezus je povedal, kakšna je Jehovina volja glede bogaboječih oseb, ko je zapovedal svojim učencem, ‚naj se ljubijo med seboj, kakor je on njih ljubil‘. Ta zapoved ni zahtevala samo, da imamo ljubezen do bližnjega, temveč je treba, ker je to požrtvovalna ljubezen, biti pripravljen dati življenje za drugega. (3. Mojzesova 19:18; Matevž 22:39; Janez 10:14, 15; 13:34; 15:13) To je bila obveza vseh Kristusovih naslednikov že »od začetka«, to se pravi, ko so se predali Bogu in ustvarili z njim dober odnos — tako je zapovedal Jezus in tako je od ustanovitve krščanske skupščine ob binkoštih leta 33 n.št. V tem smislu torej to ni bila, kot je Janez rekel, »nova zapoved«.
12. Kaj je mislil Janez, ko je rekel: »To je zapoved, ... da v njej živite«?
12 Janez je glede ljubezni še napisal:
»To je ljubezen, da živimo po zapovedih njegovih. To je zapoved, kakor ste slišali od začetka, da v njej živite.« (2. Janezov 6)
Pravi častilci radi ubogajo Jehovo, ker ga ljubijo s celim srcem, z vso dušo, z vso močjo in z vsem razumom. (Lukež 10:27) Tisti, katerim je Janez pisal, so imeli zapoved glede ljubezni »od začetka«, se pravi od tedaj, ko je Jezus še služil na zemlji, oziroma, ko so se predali Bogu. Ampak kaj je mislil apostol, ko je rekel: »To je zapoved, ... da v njej živite«? Čeprav bi se lahko »v njej« nanašalo na »zapoved« glede ljubezni, pa verjetno pomeni »ljubezen« samo. »V njej živite« pa v obeh primerih pomeni, da stalno ljubimo drug drugega. (1. Janezov 3:18; primerjaj Rimljanom 13:8—10.)
Pazi se odpadništva
13. a) Kje so »sleparji« poskušali najti pristaše? b) Kakšne zmotne nauke so širili ti »sleparji«?
13 Če hočemo še naprej živeti v ljubezni in resnici, se moramo truditi za to. Janez nam pove, zakaj:
»Kajti mnogi sleparji so prišli na svet, ki ne pripoznavajo Jezusa Kristusa, da je prišel v mesu. Ta je slepar in antikrist.« (2. Janezov 7)
Očitno so nekateri lažni učitelji hodili med učenci in poskušali pridobiti zase koga izmed pravih kristjanov. (Primerjaj Dejanja apostolov 20:30.) Ti »sleparji«, ki so sicer trdili, da so kristjani, niso priznavali, da je prišel Jezus Kristus v telesu kot človek. Takšni zmotni nauki so spodkopavali Jezusovo vlogo Mesije in Odkupitelja in njegov vzvišen nebeški položaj. (Marko 1:9—11; Janez 1:1, 14; Filipljanom 2:5—11)
14. Zakaj je Janez odpadnike imenoval »sleparje in antikriste«?
14 Janez je te odpadnike imenoval »sleparje in antikriste«, ker so bili njihovi nauki prevarni in ker so nasprotovali Kristusu. Govoril je o ‚mnogih antikristih‘, to pokaže, da so bili Kristusovi sovražniki številni, skupaj pa so sestavljali kolektivno osebo, imenovano »antikrist«. (1. Janezov 2:18) Kdor ne prizna Jezusa kot Kristusa in kot Božjega Sina, zanika tudi vse biblijske nauke o njem. Zveste Jehovine priče pa odklanjajo ‚učenja‘ takšnih lažnih učiteljev.
15. a) Kakšno »polno plačilo« gre z duhom maziljenim kristjanom, če bodo ‚pazili nase‘? b) Zakaj naj bi se vsaka Jehovina priča varovala zmotnih naukov?
15 Bili so v nevarnosti, da bo kdo odpadel od resnice in se obrnil k odpadništvu, zato je Janez opozarjal:
»Glejte nase, da ne izgubite sadov svojega dela, ampak prejmete polno plačilo. Kdorkoli gre dalje in ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga. Kdor pa ostane v nauku, ta ima Očeta in Sina.« (2. Janezov 8, 9, EI)
Z oznanjevanjem »dobre vesti«, so Janez in drugi »obrodili« sadove, to pa so bili spreobrnjenci, ki jim je bilo najprej to pismo namenjeno. Morali so v duhovnem pogledu ‚paziti nase‘, da ne bi »izgubili« nezaslužene dobrote, usmiljenja in miru z Bogom in njegovim Sinom kakor tudi skupnost z vsemi, ki so povezani v resnici in ljubezni. Samo če ostanejo duhovno rojeni Janezovi soverniki zvesti, bodo lahko še naprej služili Jehovi in bili za to nagrajeni. Ko je govoril Janez o »polnem plačilu«, je očitno mislil tudi nebeški »venec«, ki ga bodo dobili vsi zvesti maziljeni kristjani. (Razodetje 2:10; 1. Korinčanom 9:24—27; 2. Timoteju 4:7, 8; Jakob 1:12) Seveda pa bi vse Jehovine priče morale zavrniti zmotne nauke, ker bi jih lahko le-ti oropali večnega življenja — bodisi v nebesih ali na zemlji.
16. a) Na kakšen način ‚gredo odpadli naprej‘? b) Na kakšen način imajo zveste Jehovine priče ‚Očeta in Sina‘?
16 Odpadli, »sleparji«, so ‚šli naprej‘ in »niso ostali v Kristusovem nauku«, ker se niso držali resnice, ki so jo učili Jezus in njegovi zvesti apostoli. Tako ti krivoverci ‚niso imeli Boga‘, ker niso bili v skupnosti z Jehovo in z njim niso bili v dobrem odnosu. (1. Janezov 1:5, 6; 2:22—25) Zveste Jehovine priče ‚priznavajo, da je Kristus prišel v mesu‘, ker verujejo v njegovo odkupno žrtev in se drže vsega, kar je učil Jezus in njegovi zvesti apostoli. (Matevž 20:28; 1. Timoteju 2:5, 6; 2. Janezov 7) Ti pravi kristjani so zvesti resnici in zato imajo »Očeta in Sina«, ker ju poznajo, cenijo njune lastnosti in se vesele zaupnega odnosa z njima.
Kako se obnašati do odpadnikov
17. Kako zvesti kristjani gledajo na »sleparje«, če upoštevajo, kaj piše v 2. Janezovem 10, 11?
17 Kristjani so gostoljubni, toda ne do odpadnikov od prave vere. (1. Petrov 4:9) To je Janez jasno razložil:
»Če kdo k vam prihaja in ne prinaša tega nauka, ga ne sprejemajte v hišo in ga tudi ne pozdravljajte. Kdor ga namreč pozdravlja, se udeležuje njegovih hudobnih del.« (2. Janezov 10, 11, EI)
»Sleparji« so potovali in tako širili lažne nauke. Seveda bi bil vsak Bogu predan kristjan naredil napako, če bi sprejel te lažne učitelje in jih celo povabil v svoj dom. Narobe je, če odpadnika samo pozdravimo, bodisi z dobrodošlico ali z »Bog te blagoslovi« (AV) ob odhodu. Noben zvest kristjan ne bo tistemu, ki namenoma širi lažne nauke, zaželel uspeha pri njegovem delu. Zato se gotovo nobena zvesta Jehovina priča ne bo družila s takšnim človekom. (1. Korinčanom 5:11—13)
18. Zakaj zvesta Jehovina priča odpadnika niti ne pozdravlja?
18 Če bi predan Jehovin služabnik sprejel v svojo hišo takšnega lažnega učitelja, bi postal »sokriv« njegovih »hudobnih del«. Zato noben zvest Jehovin služabnik ne bo odpadnika ali izključenega iz Skupnosti pozdravljal ali mu dovolil, da v njegovem krščanskem domu širi zmotne nauke. Gotovo je velika odgovornost, če vernik gostoljubno sprejme odpadnika, potem pa zaradi tega nek Jehovin oboževalec duhovno umre. (Primerjaj Rimljanom 16:17, 18; 1. Timoteju 3:6, 7.)
19. Kako se danes zveste Jehovine priče vedejo do odpadnikov?
19 Nekateri, ki so služili kot Jehovine priče, so zavrgli biblijske poglede, ki temeljijo na naukih Jezusa Kristusa in njegovih apostolov. Tako na primer zatrjujejo, da ne živimo v »zadnjih dneh«, čeprav je ravno za to dovolj prepričljivih dokazov. (2. Timoteju 3:1—5) Ti odpadniki »so izšli iz nas, ali niso bili iz nas«. (1. Janezov 2:18, 19) Zato niso več v skupnosti z zvestimi maziljenimi Jehovinimi pričami in njihovimi tovariši, in zato ti sebični krivoverci nimajo deleža z Očetom in Sinom, ne glede na to, kako zelo bi se morda hvalili, da so v zaupnem odnosu z Bogom in Kristusom. Namesto tega so v duhovni temi. (1. Janezov 1:3, 6) Vsi ki ljubijo svetlobo in resnico, se morajo takšnim ljudem, ki širijo te lažne nauke, čvrsto upirati. Zveste Jehovine priče nikakor nočejo biti sokrivci takšnih nezvestih oseb v njihovih »hudobnih delih«. Zato ne podpirajo njihovih brezbožnih besed in del. Namesto tega se »vrlo borimo za vero, ki je enkrat za vselej izročena svetim«. (Juda 3, 4, 19)
Bodi zvest resnici
20. Kaj je Janez upal storiti, in jim zato ni več pisal?
20 Zatem, ko je Janez spodbudil svoje brate v veri, da naj se upirajo odpadnikom in se trdno drže resnice, je takole zaključil svoj drugi navdihnjeni list:
»Veliko bi vam imel pisati, pa nisem hotel na papir s črnilom, ampak upam, da pridem k vam in povem ustno, da bo vaše veselje popolno. Pozdravljajo te otroci tvoje izvoljene sestre.« (2. Janezov 12, 13)
Kaj vse je še imel apostol na srcu, ni hotel zapisati. Zato je odložil papirus in svoje pero ter črnilo (verjetno črno zmes lepila, saj in vode). Kljub temu, da je bil zelo star, je upal, da jih bo še lahko obiskal in »ustno« (Kingdom Interlinear Translation: »od ust do ust«) govoril z njimi, to je zaupno. (Primerjaj 4. Mojzesova 12:6—8.) Obisk ostarelega apostola bi jim v duhovnem pogledu gotovo veliko pomagal, izmenjali bi spodbude — razen tega pa bi ga bili veseli. (Primerjaj Rimljanom 1:11, 12.)
21. Kaj se je pokazalo v zaključnih besedah drugega Janezovega lista?
21 Krščanska ljubezen, ki povezuje oboževalce Jehove, se pokazuje v Janezovih pozdravih. Če je pisal kristjanki po imenu Kyria, je verjetno imela sestro, in so njeni otroci pošiljali prisrčne pozdrave. Če pa je apostol pisal neki skupščini (morda v Efezu), tedaj je bila omenjena »sestra« skupščina kot celota, njeni »otroci« pa njeni člani.
22. a) V Katerem pogledu je drugo navdihnjeno pismo Janeza Jehovinim pričam v pomoč? b) Kaj bomo še obravnavali?
22 Janez je v svojem drugem navdihnjenem pismu naravnost in ljubeče svetoval, da bi se bratje v veri lažje upirali odpadništvu in ostali zvesti resnici. Prav to pa so se odločile storiti Jehovine današnje priče, seveda z Božjo pomočjo. Toda kot »sodelavci«, moramo podpirati tudi krščanske interese. (3. Janezov 8) Na kakšen način?
Lahko odgovoriš na naslednja vprašanja?
◻ Kaj pomeni »hoditi v resnici«?
◻ Kakšne lažne nauke so širili »sleparji«?
◻ Kako gledajo Jehovine priče po 2. Janezovem 12, 13 na odpadnike?
[Slika na strani 13]
Zveste Jehovine priče so se vedno upirale odpadništvu.