Vprašanja bralcev

Kako velikoduhovniška služba Kristusa Jezusa, omenjena v Listu Hebrejcem 4:15, 16, sedaj koristi »drugim ovcam«?

Jezusova vloga velikega duhovnika je največjega pomena za kristjane, ki bodo z njim v nebesih, kljub temu pa tistim z zemeljskim upanjem Jezusova duhovniška služba že danes koristi.

Od Adama naprej so njegovi potomci obremenjeni z grehom. Trpimo zaradi podedovane nepopolnosti, kakor so Izraelci. Ti so se zatekali k dolgi liniji velikih duhovnikov in soduhovnikov, ki so žrtvovali za grehe ljudstva, pa tudi za svoje. Ob določenem času je bil Jezus maziljen kot duhovnik »po redu Melkizedekovem«. Po vstajenju se je pojavil pred Jehovom, da bi predložil vrednost svoje popolne človeške žrtve. (Psalm 110:1, 4)

Kaj to danes pomeni za nas? Pavel je v pismu Hebrejcem razpravljal o Jezusovi velikoduhovniški službi. V Listu Hebrejcem 5:1 beremo: »Vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v to, kar zadeva Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe.« Pavel je nato v peti in šesti vrstici pokazal, da je Jezus postal veliki duhovnik, kar nam lahko koristi.

Kako to? Pavel je pisal: »In se je, dasi Sin, učil po trpljenju pokorščine. In tako je postal popoln in večnega zveličanja [rešitve, NW] ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni.« (Hebrejcem 5:8, 9) Morda ob tej svetopisemski vrstici najprej pomislimo, koliko dobrega bomo lahko užili v novem svetu, ko bo z zvestovdanih Bogu in Jezusu odstranjena grešnost in bodo dobili večno življenje. To je zanesljiv obet, ki temelji na odrešilni vrednosti Jezusove žrtve in njegovi velikoduhovniški službi.

Vendar pa imamo lahko od njegove velikoduhovniške službe ali položaja korist že zdaj. Upoštevajte List Hebrejcem 4:15, 16: »Nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost [nezasluženo dobrotljivost, NW] za pravočasno pomoč.« Kdaj je to »pravočasno«? Ko potrebujemo usmiljenje in nezasluženo dobrotljivost. Zaradi naše nepopolnosti bi morali vsi sedaj čutiti to potrebo.

List Hebrejcem 4:15, 16 poudarja, da je bil tudi Jezus – sedaj duhovnik v nebesih – človek, zato se zna vživeti v čustva drugih. V čigava čustva? Naša. Kdaj? Zdaj. Ko je bil Jezus človek, je doživljal stiske in pritiske, ki so običajni za ljudi. Ob neki priložnosti je bil lačen in žejen. Čeprav je bil popoln, se je prav tako utrudil. To bi nas moralo pomiriti. Zakaj? Zato ker je Jezus občutil utrujenost, ve, kako se velikokrat počutimo. Spomnite se, da se je tudi moral spoprijemati z ljubosumnim prerekanjem med svojimi apostoli. (Marko 9:33-37; Lukež 22:24) Res je, doživljal je razočaranja. Ali nam to ne zagotavlja, da nas razume, ko smo razočarani, malodušni? Prav gotovo.

Kaj lahko storite, ko ste malodušni? Ali je Pavel rekel, da morate počakati na novi svet, kjer vam bo vaš veliki duhovnik Jezus pomagal do telesne in duševne popolnosti? Ne. Rekel je, da »dobimo usmiljenje in najdemo milost za [. . .] pomoč [o pravem času, Jere, Pečjak, Snoj]«, in sem spada sedanjost. Ko je bil Jezus človek, je trpel in okušal stiske, bil je »izkušan [. . .] v vsem kakor mi«. Ko se torej spoprijemamo s takimi stvarmi, nam je pripravljen pomagati, saj razume, kaj doživljamo. Ali vas to ne pritegne k njemu?

Sedaj pa se poglobite v 16. vrstico. Pavel pravi, da se lahko – oboji, maziljenci in druge ovce – bližamo Bogu s srčno zaupnostjo [svobodnostjo govora, NW]. (Janez 10:16) Apostol ni mislil, da lahko v molitvi rečemo prav vse, kar hočemo, tudi jezljive, nespoštljive stvari. Gre za to, da se na temelju Jezusove žrtve in njegove vloge velikega duhovnika, lahko bližamo Bogu kljub temu, da smo grešniki.

Še en način, kako nam služba našega velikega duhovnika Jezusa Kristusa koristi že danes, zajema naše grehe oziroma napake. Seveda ne pričakujemo, da bo Jezus v sedanji stvarnosti za nas uporabil vso vrednost svoje žrtve. Tudi če bi to storil, pa še vedno ne bi imeli večnega življenja. Ali se spomnite primera, ki je zapisan v Lukeževem evangeliju 5:18-26, govori pa o hromcu, katerega so s posteljo spustili skozi odprtino v strehi? Jezus mu je rekel: »Človek, odpuščeni so ti grehi tvoji.« To ni pomenilo kakšnih določenih grehov, zaradi katerih je mož postal hrom. Moralo se je nanašati na hromčeve grehe na splošno, morda nekoliko tudi na njegovo podedovano nepopolnost, ki povzroča trpljenje.

Jezus je na temelju svoje žrtve lahko odstranil moževe grehe, kot je na spravni dan kozel za azazel odpravil grehe Izraela. (3. Mojzesova 16:7-10) Toda hromec je bil še zmeraj človek. Spet je grešil in čez čas umrl, kar doleti vse grešnike. (Rimljanom 5:12; 6:23) Jezusove besede niso pomenile, da bo mož takoj dobil večno življenje. Takrat pa je bil blagoslovljen z določeno stopnjo odpuščanja.

Sedaj pa preiščimo naše razmere. Smo nepopolni, zato grešimo vsak dan. (Jakob 3:2) Kaj lahko glede tega storimo? No, v nebesih imamo usmiljenega velikega duhovnika, po katerem se lahko v molitvi bližamo Jehovu. Tako je, kot je napisal Pavel – vsi se lahko »bližamo s svobodnostjo govora [Božjemu] prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč«. Potemtakem imajo danes zagotovo vsi, ki so druge ovce, prekrasne koristi od Kristusove velikoduhovniške službe, med drugimi tudi čisto vest.

Vsi kristjani z zemeljskim upanjem se lahko nadejajo imenitnih koristi v bližajočem se novem svetu. Takrat bo naš nebeški veliki duhovnik povsem uporabil vrednost svoje žrtve, kar bo pripeljalo do popolnega odpuščanja greha. Naklonil pa bo še večje koristi, tako da bo skrbel za telesno in duhovno zdravje ljudi. Jezus bo tudi zelo razširil izobraževanje Božjega naroda na zemlji, saj je bilo učenje postave glavna dolžnost duhovnikov v Izraelu. (3. Mojzesova 10:8-11; 5. Mojzesova 24:8; 33:8, 10) Torej, Jezusova duhovniška služba nam koristi že zdaj, veliko bolj pa nam še bo!