Je naš čas res drugačen?

KO je opisoval sedanjo svetovno situacijo, je ameriški ekonomist Peter F. Drucker izjavil: »Nikomur ni treba govoriti, da je naša doba neskončno nevarna in ni nam treba govoriti, da je pri vsem tem glavna skrb glede človekove prihodnosti, in sicer ne kakšna bo, ampak ali sploh bo.«

Kakšni so problemi, ki navedejo ljudi, da se vprašujejo ali človeštvo sploh še ima prihodnost? Kakšna je nevarnost, ki je povzročila, da je naš čas tako drugačen?

Onesnaževanje okolja

Zrak v številnih velikih mestih je že postal nevaren za zdravje. Morja, jezera in reke, vse je onesnaženo z industrijskimi odpadki, zastrupljene so tudi ribe, ki jih jemo. Zaščitni sloj ozona ogrožajo odpadni plini. Onesnaževanje okolja je tolikšno, da povzroča mednarodno zaskrbljenost. O sestanku OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) je poročal francoski časopis Le Monde: »Od 1965 do 1975 se je človekovo okolje neprizanesljivo uničevalo. Celo če računamo, da bo odslej industrija zaradi gospodarske krize počasneje napredovala, se bo naravno okolje še naprej slabšalo, če se ne bo bolj zaščitilo.

Nekateri trdijo, da onesnaževanje pravzaprav ni nova stvar. Če bi bilo to res, zakaj so danes nenadoma ogroženi zgodovinski spomeniki, ki so tisočletja kljubovali zobu časa? »Iz dneva v dan onesnažen zrak v Atenah uničuje to, kar ni uspelo uničiti turškim četam med štiristo letno okupacijo Grčije. Pomalem ‚grize‘ marmor.« (Pariški Le Figaro)

Prenaseljenost

Še druge stvari so, ki krotovičijo svetovno stanje. V francoskem mesečniku Science et Vie (Znanost in življenje) je pisalo o porastu prebivalstva in širjenju puščav takole: »Število prebivalstva se bo leta 2000 povzpelo od štirih na šest milijard ljudi. Možno pa je, da se bo obdelovalna površina zemlje zmanjšala v istem razdobju za 30% zaradi ... pretiranega izkoriščanja tal in širjenja mest na račun podeželja. Vzporedna rast teh dveh teženj pa bo pripeljala do nezadržne eksplozije svetovnega stanja.«

Res je sicer, da se je v določenih zahodnih in nerazvitih deželah porast prebivalstva zmanjšal, kljub temu pa bo, po mnenju izvedencev, problem prenaseljenosti ostal vsaj do sredine naslednjega stoletja. V mnogih deželah namreč stopnja prirastka prebivalcev še vedno raste. Večina dežel v razvoju so dežele z največjim številom prebivalstva v svetu. Prenaseljenost je torej že nekaj, zaradi česar je naš čas še kako drugačen od preteklega.

Orožje

Morda se dobro zavedaš, kakšen je preplah zaradi oboroževalne tekme. Milijoni Evropejcev so v skrbeh, ker živijo na dosegu izstrelkov, ki so instalirani v deželah Vzhodnega bloka in ker imajo na svojem ozemlju ameriške projektile. Nasploh pa ni več važno, kje na zemlji živiš, povsod obstoja razlog za zaskrbljenost zaradi laserskega in biološkega orožja ali nevarnosti, ki pretijo od satelitov ali vesoljskih postaj. Razen tega, nekateri izvedenci menijo, da je takšno orožje nova etapa v ravnotežju nasilja. Občutek, da so ranljivi (ki ga povzroči takšno orožje), lahko navede nek narod, da bo prvi napadel.

Vprašaj se: Ali so imele prejšnje generacije takšno moč uničevanja, da bi bile lahko uničile večino zemeljskih prebivalcev v samo nekaj minutah? Ali pa je to stvar, ki je značilna le za naše dni?

Nevarnosti, ki smo jih omenili, povzročajo različne povratne učinke, še posebej v industrijsko razvitih deželah. Nekateri državljani so osnovali društva za borbo proti onesnaževanju okolja; drugi si iščejo varnost ne glede na ceno in se oborožujejo, gradijo zaklonišča ali se celo selijo v odročne kraje. V nekem opisu te vrste ljudi je bilo v International Harald Tribune, napisano: »Mala združenja Američanov, ki pa so vedno večja, se oborožujejo in se uče ubijati, ker so prepričani, da družbena ureditev razpada in da bodo morali sami poskrbeti za svoj obstoj.«

Obstoja pa še ena nevarnost, ki ji je še težje ubežati ali jo premagati — to je gospodarski zlom. V zahodnih deželah je milijone ljudi brez dela, medtem ko se dežele vzhodnega bloka borijo z drugačnimi gospodarskimi težavami. Ali ne vidiš, kjerkoli že živiš, posledic gospodarskega nemira? Bivši francoski minister Raymond Barre je proti koncu 1980. rekel o svetovnem gospodarstvu: »To je svetovna kriza. To ni ne kratkotrajna in ne površinska, ampak trajna in globoka kriza.« Ekonomist Samuel Pisar je izjavil: »Vse gre tako, da se odkriva in potrjuje dejstvo, da smo na robu novega zloma. Naši problemi nimajo nič skupnega z onimi izpred štiridesetih let in to naše zle slutnje le še povečuje.« H komu se torej lahko obrneš v teh naših povsem drugačnih dneh?

Davno že, je Jezus Kristus govoril o času, ki bo značilen med drugim tudi po tem, da bodo ‚ljudje omrtvevali od strahu, ker ne bodo videli izhoda‘. (Lukež 21:25) Ker smo doživeli te različne dogodke, moramo priznati, da njegove besede ustrezajo našemu času, ki je tako zelo drugačen. In če je Jezus dejansko mislil naše dni, kaj bi to naj pomenilo za nas? Ali vse to tudi kaže, da je blizu temeljita sprememba? Naslednji članek ti bo odgovoril na ta vprašanja.

[Slike na strani 3]

Onesnaževanje okolja

Prenaseljenost

Orožje