Kakšna je prihodnost planeta Zemlje?
ZADNJA leta so mnogi razmišljajoči ljudje prišli do vznemirljivega zaključka o prihodnosti. Menijo, da bo zemlja kot prebivališče človeka uničena. Eden od razlogov za takšne slutnje je gotovo grožnja z množičnim pomorom zaradi jedrske vojne.
Ni težko ugotoviti, od kod takšna zaskrbljenost. Glavne svetovne sile so oborožene z desetinami tisočev jedrskih orožij in ljudje se bojijo, da ga bodo nekega dne uporabili. Voditelj neke velike države je pred kratkim izjavil, da je tretja svetovna vojna neizbežna, pa naj bi za to posegli po jedrskem orožju ali ne.
Drugim se zdi, da je tudi brez jedrskega pomora bodočnost Zemlje ogrožena zaradi splošne onesnaženosti in prenaseljenosti. V sklepu triletne raziskave ameriške vlade je pisalo: »Če bo šlo še naprej tako kot zdaj, bo leta 2000 svet samo še bolj na gosto naseljen, še huje onesnažen, ekološko še manj trden in še bolj dovzeten za razdore, kakor je sedaj.«
To raziskavo so opravili že pred nekaj leti. Odtlej se njene napovedi iz dneva v dan bolj potrjujejo.
V tej zvezi je neki avstralski znanstvenik izjavil tole: »Zemeljsko ozračje je že preveč onesnaženo, in če v naslednjem desetletju ne bomo nekaj naredili, bo nemara že prepozno.« Sydneyjski Bulletin pa opaža: »Ob eksploziji svetovnega prebivalstva se obetajo čedalje hujše težave za že tako prenaseljena področja.«
Zaradi take stvarnosti je neki avstralski vladni predstavnik dejal: »Prosim vas, da mislite na naslednje temeljno vprašanje: Ali bo čez 20 let še ostalo kaj sveta zate in za tvoje otroke, ali pa bo zemlja takrat že zoglenela, razdejana krogla, ki se bo prazna vrtela v vesolju?« Podobno je pisec Jonathan Schell posvaril, da je treba najti rešitev, sicer »se na zemlji ne bo nikdar več pojavilo človeško bitje, in nikogar ne bo, ki bi pomnil, da je kdaj vendarle bilo tako«.
Brez dvoma vse govori za to, da se nam obeta mračna prihodnost, če bo še dolgo šlo tako naprej. Če zemlja ne bo zgorela v jedrski vojni, bo kmalu zagotovo prenaseljena in preveč onesnažena, njena naravna bogastva pa se bodo čedalje bolj izčrpavala. Že tako presenetljivo število revnega prebivalstva se bo še pomnožilo. Tudi kriminal in nasilje, naj sta trenutno še tako grozljivo resnična, se bosta brez dvoma še bolj razbohotila.
Kdo odloča o prihodnosti?
Če bi bila človekova prihodnost odvisna zgolj od človeka, bi naši izgledi bili resnično mračni. Toda večina ljudi ne upošteva naslednjega: o prihodnosti našega planeta zemlje ne bodo odločali ljudje! Njegova prihodnost je že odločena, vendar niso odločili ljudje! Kdo je potem odločal, če ne ljudje?
Kdo pa je ustvaril zemljo človeku v prebivališče? Pravi odgovor na to najdemo v Bibliji, ki jo je ljudem v napotilo navdihnil Bog. V njej piše o »pravem Bogu, Jehovi« kot o »Stvarniku nebes in o veličastnem, ki jih je razpel; ki je razprostrl zemljo z njenim rastlinstvom, daje dihanje ljudstvu na njej.« (Izaija 42:5, NS; 2. Timoteju 3:16, 17)
Ali v Bibliji piše, da ima Bog Jehova z zemljo in ljudmi na njej kakšen namen? Da, piše. Sploh se osrednja tema celotne Biblije vrti okrog dejstva, da Bog namerava nekaj storiti z našo zemljo in da bo svoj namen izpeljal brez napake. K temu pa ne sodi to, da bi se kdaj spremenila v radioaktivni pepel ali propadla zaradi onesnaženosti in prenaseljenosti.
Namesto tega bo nastopila ogromna sprememba, ki bo zaustavila sedanje težnje k onesnaževanju in prenaseljevanju zemlje, ali k morebitnemu samouničenju človeštva v jedrski vojni. Božji jasno izražen namen je, da »se pokončajo tisti, ki uničujejo zemljo«. (Razodetje 11:18, JP) Obenem pa Božja beseda razodeva, da bo vladanje ljudem odvzeto in bo prešlo v Stvarnikove roke, kamor tudi spada. (Danijel 2:44)
Imamo Božje zagotovilo, da naše zemeljsko okolje ne bo nikoli popolnoma uničeno ali razdejano. Po preroku Izaiji nam Bog zagotavlja, da zemlje »ni ustvaril puste, za bivanje jo je pripravil.« (Izaija 45:18, EI)
Svetla prihodnost
K sreči nam Sveto pismo nudi dokaj optimističen pogled v prihodnost. Čez 20, 30 in nešteto let bodo na zemlji še vedno živeli ljudje. Naš planet ne bo nikoli »zoglenela, razdejana krogla«, pred kakršno je svaril avstralski državnik. Na obljube Stvarnika zemlje, ki pravi, da bosta naš planet in človeški rod preživela, se lahko zanesemo, kajti najvišja sila je v rokah Vsemogočnega Stvarnika, ne pa človeka.
Tudi če se človek 20. stoletja boji samouničenja ali tega, da bi se zemlja zadušila v onesnaženju in prenaseljenosti, se to ne bo nikoli zgodilo. »V človeškem srcu je mnogo načrtov, a sklep Jehovin bo obveljal,« nam zagotavlja Božja beseda. (Pregovori 19:21, NS; glej tudi Izaija 46:10; 55:11.)
Toda če zemlja res ni obsojena na propad ali opustošenje, kaj potem pomeni izraz »konec sveta«, ki ga v mnogih svetopisemskih prevodih najdemo v Mateju 24:3? Kaj je ta svet, ki naj bi ga bilo konec? Kdaj naj bi se to zgodilo? Ali bo kdo preživel? Oglejte si naslednji članek, v katerem bomo skušali odgovoriti na ta vprašanja.