Nespodobno govorjenje — danes običajno
V NEKI tovarni v Clevelandu (Ohio, ZDA), je bila Ines nesporna kraljica »v preklinjanju«, v uporabi nedostojnih besed. Nekega dne se je Alice po nesreči zaletela v Ines. V prerekanju, ki je sledilo, je Alice nepričakovano ozmerjala Ines. Opazovalci so bili presenečeni nad njeno nesramnostjo.
Ines se je Alici maščevala, tako da jo je zasula s še hujšimi psovkami. Obmetavali sta se z žalitvami in kletvicami, da je kar odmevalo, to pa je privabilo sodelavce, da so prišli spodbujat svoji ljubljenki. Že je izgledalo, da sta porabili vso zalogo žaljivk.
Končno je Ines, ki je imela več ‚izkušenj‘ v žalitvah in opolzkosti, zmagala. Iz tistega kar se je slišalo, so mogli sklepati, da je Inesin besednjak v zmerjanju neomejen, zato se je Alice, rdeča v obraz, oddaljila od kraja prepira. Slišalo se je še nekaj navdušenih klicev in delavci so se počasi vrnili k strojem. Za Ines je bilo to nekaj čisto običajnega in mirno je delala dalje.
Takšni primeri niso danes nenavadni. Jezik, ki so ga prej uporabljali samo brezupni zavrženci, je postal vsakdanji. Čisto »sprejemljivo« je, če ženske in celo otroci psujejo. Mladi običajno govore jezik, ki bi zahteval, da se jim umijejo usta z milom. In medtem ko so včasih v tisku izpuščali psovke in namesto njih natisnili pike ali pomišljaje, se danes pogosto izpišejo.
Spremenjeno mnenje o opolzkosti se vidi tudi v filmih. Le-ti so danes polni dvoumnih in nespodobnih besed. Filmski producenti pogosto dajo v film takšen jezik zato, da bi film dobil oceno: »Za mladino neprimeren.« V začetku je na primer film Anni bil sprejemljiv za vse gledalce, toda producent se je ustrašil, da ne bo privabil publike. Zato je v film ‚vstavil‘ sočne besede in psovke.
Nespodobnost se širi
Skozi vso zgodovino niso bile psovke nič nenavadnega. Sem spada vsakršen sramoten govor. Takšen jezik odkriva, da nekdo ne spoštuje svetih stvari, tako tudi ne Boga in vsega, kar pripada njegovim lastnostim. Prositi Boga, da bi »preklel« nekoga drugega je pravtako kletev. Drugi morda s sramotnim govorjenjem onečašča in žali ljudi ali stvari, ki so Bogu svete. Zato piše v Bibliji: »Jehova ne pusti brez kazni njega, ki bi imenoval njegovo ime po nemarnem.« (2. Mojzesova 20:7)
Toda zadnja leta je prišlo do precejšnje spremembe te nesramnosti. Psovke so postale spolno določene — obscene, predstavljajo pa spolne organe in njihovo uporabo. To kaže, da ljudje ne spoštujejo več, da, celo prezirajo svetost zakona in roditeljstva. V U. S. News & World Report je pisalo: »Razpoloženje na vseh vrstah športnih prireditev se je spremenilo, tekmeci se žalijo med seboj neomejeno in z nedvoumnimi spolnimi psovkami.«
Takšni obsceni (opolzki) izrazi so pornografski. S takšno vrsto govora je danes napolnjeno ozračje. V Timu je pisalo, da je trener beseballa, Tommy Lasorda, izgovoril »144 kletvic ali psovk v kratkem govoru, s katerimi je hotel spodbuditi svojo skupino k dobri igri«. Tudi mnogi politični voditelji govore nespodobno. Objava magnetofonskih trakov iz Bele hiše je pokazala, da je Richard Nixon naredil frazo »psovka izbrisana« za hišno frazo. Celo bivši predsednik ZDA Jimmy Carter je, čeprav znan po svojem religioznem prepričanju, nekoč izgovoril nemoralno besedo, ki jo v New York Timesu niso hoteli natisniti. V časopisu je namesto tega pisalo: »Neka prostaška ameriška beseda«.
Nekateri se še lahko spomnijo časa, ko so samo robustni ljudje v govoru uporabljali besede kot so »preklet«, »kaj za vraga«, »k hudiču« in »neumnež«. Toda danes se govori in piše nespodobne besede povsod, napadajo nas z vseh strani. Pred nekaj leti je bilo v neki ameriški razpravi navedenih 14 raznih kletvic, ki so vsebovale besedo »pekel«. Danes pa mnogi ljudje vstavljajo v svoj govor prostaške besede, ki opisujejo spolna dejanja in tako govore kjerkoli in kadarkoli, to je že čisto samoumevno. Se pravi, da ne govore tako samo ob izbruhih jeze ali bolečine, temveč preklinjajo zaradi preklinjanja samega.
Od kartice s pozdravi pa do čečkarij na zidovih — povsod naletimo na prostaški jezik. Celo na majicah in posterjih, nalepkah za avtomobile in gumbih, so napisane opolzkosti. Za mnoge je ta jezik moderen. V U. S. News & World Report piše v zvezi s tem: »Javno psovanje je čisto običajno in težko bi bilo, če že ne nemogoče, pri tem kaj spremeniti.« Ni čudno, da so to dobo imenovali »dobo nespodobnosti«!
Zakaj je tako?
Razširjenje opolzkosti je neposredno v zvezi s poslabšanjem ustaljenih navad obnašanja. Neki verski govornik je rekel: »To je znamenje časa.« Zlom družinske ureditve, nespoštovanje oblasti in nova morala brez predsodkov so krivi za nebrzdane, s spolnimi zadevami povezane nespodobnosti. Takšen jezik je zrcalo današnjega, često nemoralnega načina življenja.
Thomas Cottle, predavatelj psihiatrije na harvardski univerzi je rekel: »Ljudje mislijo, da je njihovo življenje ponarejeno, nezadovoljivo, zato so razdraženi ... za razdraženostjo pa preži napadalnost.« Trdijo, da je psovanje pot, da ,se sproste, da niso več jezni in razočarani. Chaytor Mason, psihiater na neki kliniki, je rekel: »Če me nekdo na avtocesti prehiti in ga za to opsujem, se mi zdi, da sem boljši od njega in sebi se zdim več vreden.«
Dejstvo, da se danes ljudje med seboj žalijo ni nepomembna stvar. V Bibliji je to navedeno kot dokaz, da je blizu konec sestava. Zato Biblija opominja: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, ... preklinjevalci, ... obrekljivi, brez samoobvladanja.« (2. Timoteju 3:1—5, NS)
[Okvir na strani 5]
Dvomljive televizijske igre
V časopisu Advertising Age od 30. avgusta 1982 je pisalo, da se sedaj proizvajajo televizijske igre z označbo X (dovoljeno samo osebam, starejšim od 16 let). Naprej piše: »Opolzke in moreče, samo tako se lahko opiše te nove igre, ki se imenujejo ‚Srečanje neporočenih‘. ‚Udarjaj jih in jih pojej‘ in ‚Custerjevo maščevanje‘. Tako, na primer, v tej zadnji igri general Custer gol lovi mlado Indijanko na prerijski poti polni ovir, da bi jo posilil...
Gospod Copels, upravnik neke reklamne agencije je rekel, da so sicer te igre res spolno obarvane, toda da slabi posnetki telesa na ekranu ublažijo spolni vtis.
Filmske kasete z označbo X se bo lahko končno dobilo po mnenju gospoda Copelsa, v skoraj vseh trgovinah na drobno.
Prodajalne video kaset, ki v začetku niso hotele prodajati X kaset, je rekel gospod Copels, so si morale premisliti, ‚ker so kupci odhajali v drugo prodajalno preko ceste, kjer so takšne kasete imeli. Mislimo, da bo tako tudi z zvitki televizijskih iger.‘«