Nespodobnost — ali res škodi?
CENIJO, da je v nekaterih velikih mestih ZDA vsaka peta izgovorjena beseda psovka. V Italiji, tako je ocenila »Zveza proti preklinjanju«, se dnevno več kot milijardokrat prekolne Boga ali cerkev. Da, v nekaterih mestih ljudje psujejo samo zato, da jim prej mine čas.
To bi bilo treba pozdraviti, je rekel Reinhold Aman, izdajatelj časopisa Maledicta, ki piše o prostaštvu. Ta človek meni, da je besedno žaljenje koristno, ker je bolje nekoga poškodovati z besedami kot telesno. »Raje imam, da me nekdo preklinja, kot da bi me ustrelil ali zabodel«, je rekel Aman.
Tudi Chaytor Mason zagovarja psovanje. Takole pravi: »Prostaštvo, psovanje ali kakorkoli že to imenujemo, je že zdavnaj preskušena in učinkovita metoda, da se sproste občutki, ki jih povzroči razočaranje.«
Vse več je ljudi, ki so se sprijaznili s prostaštvom; zdi se jim neškodljivo. Takšni menijo, da je nespodobno govorjenje v ustreznih prilikah opravičeno. V Seventeenu, časopisu za najstniška dekleta, je pisalo: »Včasih je zabavno, sestati se z deklicami ali dečki ali obojimi in tekmovati v psovanju. Pri tem se spomnim tekmovanja v opolzkih izrazih v dekliški spalnici v tretjem nadstropju študentskega doma. Obmetavale smo se s tako sočnimi izrazi, da bi zardela celo najbolj razvratna oseba.«
Ali tudi ti meniš, da je prostaštvo opravičeno? Ali pa je nespodobnost škodljiva?
‚Zaradi zabave?‘
Kaj pomeni »tekmovanje v obscenosti (skatologiji)«? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (III) piše pod besedo »obscenost — nespodobnost, opolzkost, skratka ukvarjanje z nespodobnim«. V Slovarju tujk Franca Verbinca pa pod besedo skatologija piše tudi: preučevanje iztrebkov«. Kaj misliš o tekmovanju v prostaštvu?
Danes mladi ljudje često tako tekmujejo, potem pa si nadenejo imena kot »vodeči« ali »vrečevina«. Pri takih tekmovanjih gre pogosto za to, da se žali mater druge osebe in drug drugega želita v tem prekositi. Nasprotnika — običajno dva — obkrožajo prijatelji, ki se glasno smejejo, ko nasprotnik mater njihovega prijatelja ponižuje na »še duhovitejši« način. Podobno je z dajanjem imen. Tako se opiše izgled drugega, primerja se ga z odvratno živaljo, na primer svinjo, podgano ali dihurjem.
Takšne navade so poleg pripovedovanja nedostojnih šal, postale nekaj običajnega. Tisti, ki sodelujejo, pravijo, da takšne nespodobnosti pač niso tako slabe, ker se jim lahko smejejo. Razen tega kažejo, da jih imajo ljudje za zabavne. Nedvomno je takšno obnašanje krivo, da je nespodobnost postala del vsakdanjih pogovorov, tako govore celo izobraženi ljudje. Ali je tedaj mogoče, da so nespodobne besede bolj škodljive, kot to mnogi mislijo?
Posledice nespodobnosti
Opolzka beseda je za usta to, kar je pornografija za oči. Besedna pornografija (spotakljivost) povzroča spolno predstavljanje. Kaj se lahko zgodi, če se redno uporabljajo besede s področja spolnosti? Mar ne bo tisti, ki tako govori, bolj nagibal, da tudi stori to, o čemer govori? Gotovo ni slučaj, da je osupljiv porast prostaštva v koraku s porastom nečistovanja, prešuštva in homoseksualnosti.
Ta dejstva potrjujejo modrost biblijskega nasveta: »Nesramnost pa in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim, tudi ne nespodobno vedenje in nespametno govorjenje ali norčevanje (opolzke šale, NS), kar se ne spodobi.« (Efežanom 5:3, 4, EI)
Dejstvo je, da tisti, ki nespodobno govori, kvari sam sebe. Kadarkoli ponovi kakšno opolzkost, prenaša svojo pokvarjenost še na druge. Zato nam Biblija upravičeno svetuje: »Sedaj pa odložite tudi vi vse to: jezo, srd, hudobnost, preklinjanje, nečedno besedovanje iz svojih ust.« »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust.« (Kološanom 3:8; Efežanom 4:29) Spodbuja nas tudi: »Zato odpravite vso nečednost.« (Jakob 1:21, EI) Če tega nasveta ne ubogamo, nismo všeč Bogu.
Razmisli tudi o naslednjem: se bo izboljšal odnos med dvema človekoma, če se žalita? Ali lahko rečemo, da sta dva rešila svoj problem celo če je psovanje preprečilo fizičen obračun? Komaj, da bi bilo tako! Ali ne bo namesto tega nevarnost večja in ne manjša, da pride do obračuna, če se dva psujeta ali žalita? Kako bi torej mogli pospeševati ljubezen in razumevanje? Tako, da ‚nikomur ne vračamo zla za zlo‘. V Božji besedi nam je zapovedano: »Ne maščujte se sami, ljubljeni, temveč dajte mesta jezi Božji«, to pomeni, da prepustimo maščevanje Bogu. Prijazne besede in obnašanje bo ‚nakopičilo žerjavico na glavo‘ tistemu, ki nas žali; morda ga bomo navedli, da se bo omehčal. Modro je, da vedno poslušamo jasen biblijski nasvet: »Blagoslavljajte, a ne preklinjajte.« (Rimljanom 12:17—20, 14)
Ne daj se zapeljati
Očitno se moramo stalno paziti, da ne bi tudi mi krenili v smeri težnje sveta, ki nikogar ne spoštuje. Vsakogar med nami lahko njegova pokvarjenost okuži. Burges Johnson, avtor knjige o prostaštvu, je rekel: »Če je prostaštvo bolezen besedišča, kako se prenaša in kdo zboli? Odgovor ni težak: ne bomo se samo okužili, temveč zboleli, ker so njegovi povzročitelji prodrli v notranjost vseh nas.« V Bibliji se potrjuje, da smo kot nepopolna stvarjenja, nagnjeni k hudobiji in nenravnosti. Zato se moramo boriti proti nespodobnemu govorjenju. (1. Mojzesova 8:21, Psalm 51:5)
Da bi se ognili nespodobnemu govorjenju, moramo obvladovati svoje občutke in se ne spuščati v dela, ki bi nas mogla k temu navesti. Kaj vse to vključuje? Biblija nam pove: »Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine.« (Efežanom 4:31, EI) Preden se torej na nekoga toliko razjezimo, da bi ga hoteli opsovati, se moramo vzdržati in se prisiliti, da razmislimo o dobrih straneh te osebe. Ne bi smeli dovoliti, da nas jeza navede na prostaštvo. Poslušajmo zato biblijsko zapoved: »Predrznost naj ne pride iz vaših ust« (1. Samuelova 2:3)
V Božji besedi, Bibliji, najdemo mnoge dobre misli. Če hranimo svoj razum s pravilnimi mislimi, bomo tudi v srce ‚vgrajevali‘ pravilne želje. In kako bo to vplivalo na način govora? Jezus je rekel: »Usta govore, česar je srce prepolno.« (Matevž 12:34)
Zato ne oklevajmo, temveč prosimo Boga za pomoč in njegov duh. Psalmist je molil: »Postavi, Jehova, stražo ustom mojim, čuvaj vrata ustnic mojih.« (Psalm 141:3) Kdor strogo pazi, da brzda svoj jezik, se bo z Božjo pomočjo lahko ognil zankam nespodobnosti.
[Slika na strani 6]
Vrneš milo za drago, če te kdo opsuje?