Lahko se »veselimo vse svoje dni«
»Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da se bomo radovali in veselili vse svoje dni.« (Psalm 90:14, EI)
1. Kako pokaže Jehova, da želi videti svoj narod srečen?
BOG JEHOVA želi, da je njegov narod srečen. Ve, da je radost bistvena za zadovoljstvo in zdravje. (Pregovori 17:22) Zato je Jehova kot Bog ljubeče dobrote priskrbel navodila, ki potem, če se po njih živi, povečajo veselje.
2. Zakaj lahko pravi kristjani z zaupanjem prosijo za radost?
2 Jehovine priče kot pravi kristjani lahko prosijo Boga za radost, ko se soočajo s težavami v tem brezbožnem sestavu. Radost je sad Božjega duha in Bog daje tega duha svojemu zvestemu in predanemu narodu, ki ga prosi zanj. (Lukež 11:13; Galatom 5:22, 23) Izrazijo lahko tudi čustva podobna tistim, ki jih je opisal v molitvi Božji prerok Mojzes: »Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.« (Psalm 90:14) Tisti, ki se zanesejo na Jehovo, so lahko prepričani, da bo takšne iskrene molitve uslišal. (1. Janezov 5:13—15)
3. Kateri dve dolžnosti moramo spolnjevati, če se hočemo »veseliti vse svoje dni«?
3 Razen na molitev moramo misliti še na dva osnovna dejavnika, če se želimo ‚veseliti vse svoje dni‘. To je bilo poudarjeno, ko je bilo starodavnemu Božjemu narodu rečeno, da jih bo zadelo prekletstvo, če ne bodo ‚poslušali glasu Jehove in spolnjevali njegove zapovedi‘ in če ne bodo ‚služili Jehovi z veseljem in z radostnim srcem‘. (5. Mojzesova 28:45—47) Če torej želimo biti srečni vse svoje življenje, moramo Jehovo (1) poslušati in (2) mu z veseljem služiti.
4. a) Kaj nudi Jehova, da bi mu njegov narod lahko služil z radostnim srcem? b) Kaj povzročijo modri izreki, če jih upoštevamo?
4 Jehova svoj narod spodbuja in mu pomaga, ker njegovo ljudstvo to potrebuje, da bi mu služilo z radostnim srcem. Vrhu tega pa je prijazno poskrbel za zanesljive napotke, ki pospešujejo radost. S pomočjo primera boš lahko videl, kako lahko modri izreki, zapisani v biblijski knjigi Pregovorov, ‚rodijo‘ veliko veselje. Pomagajo lahko, da se ‚veselimo vse svoje dni‘, seveda, če živimo po njih.
Radost v družini
5. a) Kaj Jehova pričakuje od staršev? b) Kaj pomeni za družino, če so otroci poslušni?
5 Da bi bila družina srečna, je neobhodno potrebno, da posluša Boga oziroma njegove nasvete, ki so v njegovi Besedi. Jehova od staršev pričakuje, na primer, da dajo vse od sebe, ko vzgajajo otroke. V tem mora oče prevzeti vodstvo, sodelovati pa mora tudi mati. (Pregovori 22:6; 31:1) Kaj pa otroci? Otrok, ki ‚zasmehuje očeta in ni pokoren materi‘, vsekakor ne bo dobro shajal v življenju in svojih staršev ne bo razveseljeval, temveč žalostil. (Pregovori 30:17; 17:21) Toda modri sinovi in hčere, ki upoštevajo pouk svojih vernih staršev in žive v soglasju z biblijskimi načeli, so družini v veselje in čast. (Pregovori 10:1; 15:20; 23:15, 16)
6., 7. a) Kakšen nasvet je v Pregovorih 23:22—25 in kakšen bo rezultat, če se ga posluša? b) Kaj pomeni ‚pridobiti si resnico in je ne prodati‘?
6 Verni starši, ki svoje otroke pravilno vzgajajo, oziroma usmerjajo na pravo pot, imajo razlog, da so zares veseli. S tem v zvezi je v Svetem pismu napisano: »Poslušaj svojega očeta, ki ti je dal življenje, in ne zaničuj svoje matere, ko se postara! Oče pravičnega se zelo raduje, kdor ima modrega otroka, se ga veseli. Naj se veselita tvoj oče in tvoja mati, naj ,se raduje porodnica tvoja!« (Pregovori 23:22—25, EI)
7 Pameten otrok bo poslušal duhovna navodila svojega krščanskega očeta in ne bo zaničeval tega, kar mu bo govorila njegova verna mati niti tedaj, če je že ostarela. Končno se odrasla oseba še vedno lahko kaj nauči od svojih ostarelih staršev. Nasvet ‚pridobi si resnico in je ne prodajaj‘ jasno pove, da se je treba v življenju držati načel resnice. Pravici naklonjen otrok ne bo resnice zamenjal za zadovoljstva, bogastvo ali slavo. In gotovo bo družina, kjer so vsi člani vdani Jehovi, zelo srečna. (5. Mojzesova 10:20, 21)
Bodimo veseli kljub temu, da nas obkrožajo grešniki
8., 9. Kako se lahko po nasvetu iz Pregovorov 2:10—14 zaščitimo pred takšnimi, ki delajo krivico, če ‚uporabimo‘ Božjo modrost?
8 Poslušati Jehovine nasvete pomeni tudi ostati radosten v raznih okoliščinah. Če na primer ‚uporabimo‘ Božjo modrost, se bomo lahko zaščitili pred ljudmi, ki delajo krivico. V Svetem pismu je napisano: »Zakaj modrost pride v tvoje srce in znanje bo všeč tvoji duši; preudarnost te bo varovala in razumnost te čuvala; obvarovala te bo slabe poti, ljudi, ki napačno (izprevrženo) govore, ki zapuščajo prave poti, da hodijo po temnih poteh; ki se veselijo zlega dejanja, se radujejo hudih napak.« (Pregovori 2:10—14, EI)
9 Jehova je naklonjen ljudem, ki poznajo pravo modrost in dovoljujejo, da vodi njihova srca. Nočejo se družiti z nobenim, ki ‚govori izprijeno (perverzno)‘, to je o stvareh, ki so nasprotne resnici in poštenosti. Sposobnost pravilnega razmišljanja in razsodnost ščitijo pred tistimi, ki odklanjajo Božjo modrost in iščejo zadovoljstvo v hudobnih delih ter poskušajo pokvariti še druge. (Primerjaj Pregovori 4:16.)
10. Kako lahko slabega človeka njegovi pregreški zapeljejo?
10 Grešniki se morda ‚vesele, ko delajo zlo‘, toda kdo je dejansko radosten? Odgovori nam naslednji pregovor: »V grehu hudobnega človeka je zadrga, pravični pa se raduje in veseli.« (Pregovori 29:6, EI) Da, slabega človeka pregreški zapeljejo. Zagreši greh za grehom in nepričakovano ga lahko doleti gorje. Tako na primer morda načrtuje, kako bi uničil drugega, njegov načrt pa se obrne proti njemu. Lažna priča je lahko v starem Izraelu želela smrt nedolžne osebe tako, da je lažno pričala zoper njo. Toda zarotnik sam je bil usmrčen, ko se je zarota odkrila. (5. Mojzesova 19:16—21)
11. Zakaj se lahko kreposten človek raduje in veseli?
11 Koliko boljša je pot pravičnika! On ne spletkari proti svojim bližnjim in ne greši. Zato se varuje, da ga pregreški ne bi ujeli v zanko in bi trpel zaradi hudobnih del ali bil kaznovan, ker bi se odkrilo, da spletkari. Tako se ‚pravični raduje in veseli‘. Ne grize ga vest, razen tega pa se veseli milosti, ‚ker je gnusen Jehovi nepošten človek, s pravičnim pa je zaupen‘. (Pregovori 3:32)
Se boš veselil, ko se sovražniku slabo piše?
12. Kako bi smel reagirati kristjan, če doleti sovražnika nesreča? Zakaj?
12 Kako bi smel reagirati kristjan, če se sovražniku slabo piše? »Ko pade tvoj sovražnik«, pravi pregovor, »se ne veseli, če omahne, naj se tvoje srce ne raduje.« (EI) Zakaj? »Da ne zagleda Jehova in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.« (Pregovori 24:17, 18) To izključuje vse, čemur bi rekli škodoželjnost, če sovražnika doleti nesreča. Ker bi bilo nepravilno želeti sovražniku nesrečo zaradi osebnega zadoščenja, bo človek, ki se takšne nesreče veseli, za svoj greh odgovarjal Jehovi. Ker lahko Bog vidi v srce, bo vedel, če se mi skrivaj veselimo tuje nesreče. On torej ve za naš nepravilen duh, čeprav je drugim skrit; rekel pa je: »Moje je maščevanje, jaz povrnem.« (5. Mojzesova 32:35; Hebrejcem 10:30) Zato lahko Jehova škodoželjnega človeka odgovarjajoče kaznuje. (Primerjaj Pregovori 17:5.)
13. Kaj pomeni stavek iz Pregovorov 11:10?
13 Na drugem mestu pa beremo: »Sreče pravičnih se raduje mesto in nad pogubo hudobnih vriskajo.« (Pregovori 11:10, EI) Kako naj to razumemo? Pravični so običajno priljubljeni in bližnje osrečujejo. Nihče pa nima rad ‚hudobnih‘. Težaven, krut človek, se sam izobči. (Pregovori 11:17) Razen tega ljudje običajno ne žalujejo, če umre hudoben človek in gotovo ne bo nihče žaloval, ko bo Jehova uničil grešnike. Namesto tega se bodo veselili, ker bodo hudobni odstranjeni s prizorišča. Se obnašamo tako, da so drugi veseli in ali jih ‚navdušujemo‘?
Veselo srce je blagoslov
14. Kako nam lahko poslušnost Jehovi omogoči, da se ‚veselimo vse svoje dni‘ — glede tega, kar smo doslej pregledali?
14 Če poslušamo Jehovo, se lahko »veselimo vse svoje dni«. Kot smo že omenili, postane odnos med otroki in starši srečnejši, če se živi po Božjih nasvetih. Poleg tega ne bomo nepravilno gledali na nesrečo hudobnih in bomo lahko ostali radostni. Da, če poslušamo Boga Jehovo, imamo veselo srce. To pa je samo po sebi blagoslov.
15. Kaj bi morali ukreniti, namesto da dovolimo, da ‚skrb ožalosti‘ naša srca in zakaj bi naj tako storili?
15 Modri kralj Salomon je rekel: »Veselo srce razvedruje obličje, žalost srca pa stiska duha.« (Pregovori 15:13, EI) Dejansko obrazi ljudi odsevajo takó radost kot žalost. Življenje seveda prinese veliko skrbi in te nas lahko zelo razžalostijo. »Skrb v srcu tare moža«, pravi pregovor, »a dobra beseda ga razveseli.« (Pregovori 12:25) Zato je, namesto da »skrb« napolni naša srca z žalostjo, modro, da se približamo Jehovi s premišljevanjem o mnogih dobrih stvareh, o njegovi navdihnjeni besedi! To lahko znova prinese radost v žalostno, vendar pravično srce.
16. a) V kakšnem smislu dobre vesti ‚oživljajo kosti‘? b) Kako bi vseeno morali gledati na neprestano veselost, čeprav ‚veselo srce pospešuje zdravljenje‘?
16 Salomon je tudi rekel: »Dobrohoten pogled razveseljuje srce, vesela novica oživi kosti« (Pregovori 15:30, EI) Dobre vesti ‚oživijo kosti‘ to je, polnijo jih z mozgom. Tako je celó telo poživljeno in srce polno radosti, to pa se odraža na sijočem pogledu. Duševne depresije ali ‚potrti duh‘ slabo vplivajo na telo, ‚veselo srce pa pospešuje zdravljenje‘. (Pregovori 17:22) Razumljivo je, da srce ne bi smelo biti stalno nesmiselno radostno, ker je rekel Salomon o smehu: »Nespametno! in o veselju: Kaj pač to napravi?« (Propovednik 2:2, EI) Toda gotovo človeku koristi srce, ki se veseli, ko spolnjuje Božjo voljo.
17., 18. a) Zakaj lahko zvestega prijatelja primerjamo z ‚oljem in kadilom, ki razveseljujeta srce‘? b) Kako se je Jezus Kristus z odkritim govorom izkazal kot nebeški prijatelj? c) Kakšno vprašanje se postavlja tebi?
17 V drugem reku (pregovoru) pa se opozarja še na nekaj, kar prinaša radost, in sicer: »Olje in kadilo razveseljujeta srce, sladka je tolažba prijatelja, čigar svét prihaja iz srca.« (Pregovori 27:9, EI) Kot olje blažilno učinkuje in je kadilo prijetno ker sladko diši, tako razveseljuje srce zvest prijatelj, ki pomaga z nasveti. Prijateljstvo je dobro zato, ker si lahko tisti, ki se medseboj odkrito pogovarjajo, pomagajo, da se izpopolnjujejo, popravijo in se ojačajo v stvareh, kjer so še slabi. Dobrega prijatelja, ki iskreno misli in govori, se zares lahko veseliš.
18 Oslavljeni Jezus Kristus je nebeški prijatelj ki neposredno ali odkrito govori in on je dal navodila sedmim skupščinam, omenjenim v drugem in tretjem poglavju Razodetja. Kjer je bilo primerno, je pohvalil, vendar je, kjer je bilo potrebno, tudi opominjal. Skupščina v Efezu, na primer, ni imela več goreče krščanske ljubezni do Jehove, kakor v začetku. Jezus je želel to ljubezen znova poživeti. (Razodetje 2:1—7) Vsak kristjan iz Efeza, ki je v molitvi pretehtal nasvet tega nebeškega prijatelja in se popravil, je lahko še naprej radostno služil Jehovi. Ali zase ‚vidiš‘, kje bi se moral popraviti, da bi dokazal svojo ljubezen do Boga z izboljšano službo Jehovi?
Veseliti se v »sveti službi«
19. Zakaj bi moral vsak Jehovi predan človek redno oznanjevati drugim »dobro vest«?
19 Še eno vprašanje: ali resno, redno in z veseljem ‚sodeluješ v svetem delu oznanjevanja dobre vesti o Bogu‘? (Rimljanom 15:16) Nobena druga dejavnost na Zemlji tega dela ne zasenči. To je tudi glavni razlog za obstoj krščanske skupščine! (Matevž 24:14; 28:19, 20) Zato bi morala vsaka oseba, ki je predana Jehovi, redno drugim ljudem oznanjevati »dobro vest«. In prizadevni oznanjevalci kraljestva imajo pogosto tako izgrajujoče doživljaje in blagoslov v Jehovini službi, da jih to spodbuja k ‚radostnemu vzklikanju‘. (Psalm 90:14; Malahija 3:10)
20. Kako so goreči skupščinski oznanjevalci, ki imajo pomembne biblijske odgovornosti, še povečali svoje veselje v Jehovini službi?
20 Goreči skupščinski oznanjevalci, ki imajo pomembne biblijske odgovornosti, pogosto povečujejo svojo radost tako, da izboljšujejo svojo službo Jehovi. Poleg tega so nekatere krščanske družine našle pravo zadovoljstvo, ker so odšle tja, kjer je potrebno več oznanjevalcev Kraljestva. Drugi uživajo v polnočasni službi nekaj mesecev v letu, medtem ko so nekateri lahko redno v polnočasni službi. Jehovi ugaja takšen iskren in resen trud. (Marko 12:29, 30)
21. Zakaj se absolventi stražnostolpne biblijske šole Gilead lahko veselijo?
21 Mnogi krščanski moški in ženske so se izšolali v stražnostolpni biblijski šoli Gilead in so veseli, ker služijo Jehovi v raznih področjih sveta. Veseli so, ker so lahko polnočasni služabniki, ki lahko pomagajo mnogim ljudem spoznati Boga Jehovo in njegove sijajne namene. Misijonar, ki je, na primer, preživel v tej službi več kot dvajset let v tropski Zahodni Afriki, je pisal: »Naj mislim, da je že dovolj in službo prepustim mlajšim? Ne, ko vidim blagoslove in rast Jehovine organizacije, se počutim kakor Kaleb, zatem ko je več kot petinštirideset let bival v divjini in v obljubljeni deželi. Kaleb je rekel: ‚In še danes sem tako krepak kakor tisti dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, je tudi sedaj.‘ (Jozua 14:11) Kljub neugodnostim in težavam, so bila ta leta zame odlična šola in priprava za prihodnost.«
22. Kakšna je služba v Betelu in kaj je rekla žena, ki ima to prednost?
22 Druga radostna prednost, ki se nudi tistim, ki so za to usposobljeni, je služba v Betelu. Pri tem gre za delo, ki je neposredno vezano na izdajanje biblijske literature in podporo Kraljestva. To je prednostna služba, pa naj služijo v centralnem Betelu ali kot člani betelskih družin v podružnicah po vsem svetu. Žena, ki je januarja 1924 v Švici šla v polnočasno službo, in je sedaj član družine Betela v Zvezni republiki Nemčiji, je pisala: »Jehovi se želim zahvaliti za vso dobroto, ki mi jo je izkazoval, s tem da mi je dovolil živeti srečno in polno, in da sem imela čudovito prednost, biti v njegovi službi.« Da, ona je v Jehovini službi srečna.
23. Kako se lahko po Svetem Pismu dokaže, da so tisti, ki postavijo službo Bogu na prvo mesto v svojem življenju, srečni?
23 Tisti, ki so dali službo Božjo na prvo mesto v svojem življenju, so zares lahko srečni. Res je, da imajo tudi oni probleme kot vsi ostali ljudje, toda Jehova jim pomaga, ko so v preskušnjah. (1. Korinčanom 10:13; 2. Korinčanom 4:8, 9) Srečni so, ker je ‚veselje v Jehovi njihova moč‘. (Nehemija 8:10) Spomni se Mojzesa, ki si ‚je rajši izvolil trpljenje z Božjim ljudstvom‘ in je bil zato blagoslovljen z velikimi prednostmi. (Hebrejcem 11:23—29) Moabka Ruta je zapustila svoje ljudstvo in svoje bogove in služila Jehovi, zato pa je bila nagrajena tako, da je postala prednica Jezusa Kristusa. (Ruta 1:14—17; 4:13—17; Matevž 1:1, 5) Ostareli Simeon in zvesta Ana sta se veselila, ko sta videla malega Jezusa v templju, ker sta se zanimala za pravo čaščenje in sta redno hodila v tempelj. (Lukež 2:25—38)
24. Na kakšni osnovi se lahko ‚veselimo vse svoje dni‘?
24 Lahko smo torej prepričani, da bodo velike prednosti in blagoslovi naši, če postavimo čaščenje in služenje Jehovi na prvo mesto v življenju. (Matevž 6:33) Celo tedaj, ko se srečamo s težavami v tej službi, vemo, da Jehova ‚povzroči, da vse služi v dobro tem, ki ljubijo Boga‘. (Rimljanom 8:28) Zato se trdno odločimo, da bomo poslušali svojega nebeškega Očeta in mu služili z radostnim srcem. Če Jehovo dovolj ljubimo, tedaj imamo zdrav razlog, da ‚se veselimo vse svoje dni‘.
Se lahko še spomniš?
◻ Katerih dveh osnovnih stvari ne smemo pozabiti, če se želimo ‚veseliti vse svoje dni‘?
◻ Kaj morajo delati tako starši kot otroci, da bi bila družina srečna?
◻ Kako lahko kristjani ostanejo radostni kljub temu, da jim drugi delajo krivico?
◻ Na kakršen način je veselo srce — blagoslov?
◻ Naštej nekaj radostnih prednosti v Jehovini službi in za kaj se moramo zato odločiti?
[Slika na strani 13]
Če želi družina biti in ostati srečna, morajo starši in otroci poslušati nasvete Božje Besede.
[Slika na strani 14]
Jehovini zvesti služabniki so vedno, v preteklosti in sedaj, imeli razloge, da se ‚veselijo vse dni‘.