Blagost — je močna

VOZNIK kamiona je ustavil avtomobil, ki mu je pripeljal naproti. Šofer v tem avtomobilu je pozabil zasenčiti luči in ga je za trenutek »oslepil«. Voznik kamiona je z železno palico razbil obe luči na avtomobilu tega nesrečnega šoferja. Zatem je nadaljeval svojo pot; ubogega šoferja, čigar vozilo je bilo nesposobno za nadaljno vožnjo, mu ni bilo mar. Si že večkrat slišal o takšnih in podobnih samosvojih pripetljajih?

Milijone ljudi odgovarja z nasiljem na vse, kar nasprotuje njihovi volji. Poslužujejo se žaljenja ali pa uporabijo fizično sile. Takšno obnašanje se širi kot kužna bolezen. Vedno več ljudi sklepa, da se ne izplača biti blag, oziroma dobrosrčen, ker izgleda, da je nasilje bolj učinkovito. Je res tako?

Primer iz zgodovine

Mož je bil pod velikim pritiskom. Velika množica, oborožena z meči in gorjačami je prišla, da ga spravi v ječo. Tedaj pa je eden njegovih tovarišev potegnil meč in moškemu iz te neprijazne množice odsekal uho. Ozračje je bilo silno napeto. Kaj je naredil aretirani moški v tako odločilnem trenutku?

Ta moški je bil Jezus Kristus. Upoštevaj, kako je reagiral. Človeku, ki ga je poskušal varovati, je Jezus rekel: »Spravi meč na njegovo mesto; zakaj vsi, ki za meč primejo, bodo z mečem končani. Ali misliš, da bi ne mogel prositi svojega Očeta in bi mi takoj poslal več ko dvanajst legij angelov?« (Matevž 26:47—53, EI) Namesto da bi tudi on bil nasilen, se je Jezus celo ‚dotaknil ušesa‘ poškodovanega človeka in ga ozdravil. (Lukež 22:51)

Je blagost znak slabosti?

Blagosti, ki jo je pokazal Jezus, zagotovo ne moremo pripisati slabi osebnosti. Jezus je bil odločen človek, za njim je bila moč njegovega nebeškega Očeta in trdno je zastopal pravico. Se spomniš, kaj je storil, ko je začel s svojo službo? Šel je v tempelj v Jeruzalemu in ko je tam videl ‚prodajalce volov in ovac in golobov ter menjalce denarja, ki so tam sedeli«, je iz vrvi naredil bič in »vse izgnal iz templja«. (Janez 2:14, 15, EI; glej tudi Matevž 23:13—36.) Je v tem kakšno znamenje slabosti?

Jezus je s svojim zgledom pokazal, da blagost ni samo zunanje pokazovanje umirjenosti, temveč da to odseva močno osebnost, čeprav so pravzaprav to prizanesljivi ljudje. Jehova je neomajen in ne dovoljuje greha. Odločno ga sovraži in to zelo odkrito pove. (Pregovori 6:16—19) Pa, vendar je Bog, ker je blag in prizanesljiv, omogočil padlemu človeku, da se poravna spor po odkupni žrtvi in duhovniški službi Jezusa Kristusa. (Rimljanom 5:10; 1. Timoteju 2:5, 6; Hebrejcem 4:14—16) Ker je Jehova blag, je dopustil, da se greh »odstrani«. (1. Janezov 1:9) Zato je blagost močna, lahko celo rešuje.

Kako postati blag

Nepopolni kristjani vedo, da človek sam po sebi ni preveč pohleven. Ker smo kot potomci Adama rojeni v grehu, smo mi vsi podedovali telesna nagnjenja in bili odtujeni od življenja, ki pripada Bogu. (Efežanom 2:3; 4:17, 18) Nismo imeli vere in tako tudi ne upanja, in verjetno smo bili potrti in negotovi. Lahko je razumeti, da takšno stanje duha slabo vpliva na blagost. (Primerjaj Pregovori 25:28.) Toda kaj se je zgodilo, ko smo spoznali Božje poti in so nam bili odpuščeni grehi? Imamo močno vero in napredujemo v razvijanju sadov Božjega duha, med katere spada tudi blagost, oziroma krotkost. (Galatom 5:22, 23)

To pomeni, da si nismo sposobni pridobiti te lepe lastnosti z močjo naše volje. Ne, blagost je rezultat našega zbližanja z Bogom, ki je naš izvor moči. Tudi naša iskrena želja, da posnemamo Jezusa, nam bo pomagala, da bomo bolj blagi.

Kakor poudarja 1. Petrov list 3:3, 4, je blagost povezana s ‚skrito osebo srca‘, ker je to lastnost. Seveda pa to ni dedna lastnost, temveč se jo pridobi kot sad Duha, s točnim spoznanjem in življenjem po Božji besedi. Blagost je del ‚nove osebnosti‘, ki se oblikuje po zgledu Boga Jehove. (Kološanom 3:10) Se blagost zlahka pridobi?

Drugi so uspeli

»Ne, to ni tako lahko«, je rekel visok korenjak. »Bil sem poklicni boksar in izven ringa, to je v mojem mestu, sem bil znan kot ‚strahovalec soseščine‘. Ker sem bil močan, se mi je zdelo, da imam posebne pravice, zato sem užival v pouličnih borbah. Tudi doma sem zlahka izgubil samoobvladanje. Spominjam se, da sem nekoč, ker me je žena ujezila, z dvema udarcema noge razbil kletna vrata in hladilnik. Včasih pa sem se sramoval sebe, še posebej, ko sem ležal pijan in pobruhan na vrtu pred hišo. V takih trenutkih sem molil k Bogu, da bi mi pomagal. Zatem sem se začel več družiti z Jehovinimi pričami. Pred osmimi leti sem popil zadnji kozarec piva.

Preživljal sem težke čase, ko sem poskušal obvladovati svoj značaj. Ko sedaj oznanjujem po hišah, se lahko mirno pogovarjam, ne da bi se nad ljudmi jezil. Ko sem ‚videl‘ ljubezen med duhovnimi brati, mi je to pomagalo razviti blagega duha, čeprav se moram še vedno boriti proti starim nagnjenjem. Kot krščanski starešina lahko razumem druge, ki imajo enake borbe, vem pa tudi, da je mogoče zmagati.«

Povejmo tudi primer neke žene z otoka Ambona. Bila je zelo vročekrvna in je pod bluzo nosila nož. Kadar jo je popadla jeza, je ranila precej ljudi. Zatem je v njeno življenje vstopila biblijska resnica. In kaj pravi ona danes, ko je že dvajset let Jehovina priča? »Doumela sem, da ne morem častiti Jehove s tako grdim značajem. Z Jehovino pomočjo sem se spremenila, čeprav se še vedno borim, da lahko ostanem mirna.«

Ti primeri pokažejo, da mora človek, ki želi biti blag, oziroma miren, misliti in delati. drugače, kot je običajno v tem svetu. Da, poslušati je treba, kaj je pisal apostol Pavel kristjanom v Rimu: »In ne ravnajte se po tem svetu (sestavu stvari, NS), ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in (njemu) všeč in popolno. Zakaj po milosti, ki mi je dana, naročam vsakemu izmed vas, naj ne misli o sebi več, kakor se sme misliti.« (Rimljanom 12:2, 3, EI) Če nimamo o sebi previsokega mišljenja, in gledamo na druge kot na višje od sebe, nam bo to pomagalo, da bomo blagi z drugimi. (Filipljanom 2:3)

V čem je moč blagosti?

V medčloveških odnosih je blagost veliko močnejša kot surovost. Kadar je nekdo v težki situaciji ali ima opravka z jezno, vznemirjeno ali zelo žalostno osebo, mu bo blagost pomagala, da bo dosegel kar želi. Zelo verjetno je, da se mu bo človek tedaj ‚odprl‘ in tako se bodo težave premagale. V Bibliji piše: »Rahel (blag, NS) odgovor odvrača togoto.« Da, in »jezik mehak (blag, NS) kosti zdrobi.« (Pregovori 15:1; 25:15)

Kako močna je blagost! Blagost dejansko pokaže, da obstaja razlika med obnovljenim mirnim odnosom in med ustvarjanjem bolečega občutka; in med razdori in škodo nasproti dobremu stanju. Poglejmo zato, kako se je to uresničilo na raznih področjih človeških odnosov in kako zelo nagrajuje.

V družinskem krogu

Božji namen je, da vlada v družinskem krogu toplo, ljubeče in razumevajoče ozračje. Žal pa lahko vidimo, da se ljudje ne znajo obvladati in zato napetosti onesrečijo veliko družin! Nedvomno je tako tudi zato, ker se člani družine dobro poznajo in ker vsakdo v družini zaradi nepopolnosti dela napake. Te pa se lahko napihuje ali pa pokrije z ljubeznijo.

Zamisli si: priden delavec Janez je imel naporen dan; prišel je domov in pričakuje, da bo žena prijazna z njim. Ona pa reče: »Ko sem ti telefonirala, sem te prosila, da mi gredoč kupiš živila. In zakaj jih nisi prinesel?« Kako bo reagiral Janez? On ve, da Bog priporoča blag odgovor, toda v takšnem trenutku je kaj takega silno težko. K sreči je v tem primeru objel ženo in ji rekel: »Pozabil sem, draga. Žal mi je. Grem sedaj , in bom v nekaj minutah nazaj.« Nagrajen je bil s prijetnim večerom.

Enako je tudi v odnosih med starši in otroki. Blagost bo naredila starše bolj dostopne. Spomni se Jezusa. Otroci so radi prihajali k njemu. (Matevž 19:14, 15) Zakaj? Zato, ker je bil, kot je sam rekel, »krotak in iz srca ponižen«. (Matevž 11:29) Starši, ste tudi vi blage narave, kakor je bil Jezus?

Kako pa je z odnosi v družini, kjer soprog ni kristjan, žena pa je Jezusova učenka? Za verno ženo je dobro, da ostane trdna in pozitivna, ker bo morda sčasoma pridobila moža za resnico. Upoštevaj, kako važna je pri tem ženina blagost. Apostol Peter je pisal: »Prav tako bodite žene, poslušne svojim možem, da se, če kateri ne veruje besedi, pridobe brez besede po vedenju svojih žena. ... Vaš okras naj ... (bo) skriti človek srca z neminljivim okraskom krotkega in mirnega duha; to je dragoceno pred Bogom.« (1. Petrov 3:1—4, EI)

V skupščini

Krščanska skupščina je podobna veliki družini. (Primerjaj 1. Timoteju 3:15.) V skupščini prevladuje pravi družinski duh, duh blagosti, ki ne napihuje napak, temveč jih pokriva z ljubeznijo; zato se bodo vsi njeni člani trudili, da so drug z drugim prijazni. To bo prispevalo k miru in enotnosti. Še posebej tisti, ki skupščino duhovno nadzorujejo, bi morali biti blagi in prijazni, kadar se pogovarjajo z ostalimi člani skupščine, ker je Pavel pisal: »Starejšega ne prijemlji trdo, temveč opominjaj ga kakor očeta, mlajše kakor brate, žene starejše kakor matere, mlajše kakor sestre, v vsej čistosti.« (1. Timoteju 5:1, 2)

Ta izreden nasvet poudarja, da morajo biti nadzorniki blagi kakor Kristus. Če član skupščine zgreši preden se tega zavé, ne bi bilo pravilno, da se ga ostro pokara. Zakaj? Ker lahko strogost ustvari boleč občutek in morda celo jezo. Razen tega je tudi odbijajoča. Zato bi nadzorniki morali poslušati tale navdihnjen nasvet: »Bratje, če bi tudi človek zgrešil preden se tega zavé, ga vi, ki ste duhovno usposobljeni, v krotkosti opomnite, obenem pa pazite nase, da morda sami ne pridete v skušnjavo.« (Galatom 6:1, NS)

Če vse delamo z dobrosrčnostjo, posnemamo način, kako Bog ravna z nami. Pavel je svetoval krščanskemu nadzorniku Titu, naj bo ‚blag do vseh ljudi‘. Zakaj ? »Ker smo bili tudi mi nekdaj nespametni, neposlušni, smo se motili, stregli mnogoterim željam in nasladam, živeli v hudobiji in nevoščljivosti, bili mrzki in v medsebojnem sovraštvu. Vendar nam bo Jehova pomagal in nas ‚po svojem usmiljenju‘ rešil. (Titu 3:2—7, EI)

Jezus je svojim učencem zapovedal, naj ‚njihova luč sveti pred ljudmi‘. (Matevž 5:16) Kaj ljudi na splošno najbolj privlači? Surovost ali prijaznost in blagost? Kakšne izkušnje imaš s tem ti? Verjetno bomo vsi soglašali z Jezusovimi besedami: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) Mar to ne zahteva od nas blagost?

Pri stikih z drugimi ljudmi

Kadar obiskujemo ljudi v naši okolici, da bi jim sporočili dobro vest, lahko naletimo na nasprotovanje. V takih okoliščinah je gotovo važno, da smo dobrosrčni, kakor morajo biti krščanski starešine blagi s skupščino. (Primerjaj 2. Timoteju 2:23—26.) Lahko se zgodi, da bivši nasprotniki zaradi tega, ker smo ostali prijazni in blagi, postanejo naklonjeni dobri vesti.

Stotisoče ljudi po vsem svetu je sprejelo dobro vest. Skupaj z maziljenimi kristjani so sedaj del ljubeče bratovščine, ki sicer živi po vsem svetu. Zato danes ‚velika množica iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov‘ pripisuje rešitev Bogu Jehovi in Jagnjetu, Jezusu Kristusu. (Razodetje 7:9, 10; 14:1) Ti predani kristjani so živ dokaz, da, ima Jehovina blagost moč reševanja. Sprejeli so jo s cenjenjem in trudijo se, da bi razvili blagost, podobno Božji in zato občutijo, da so nagrajeni. Bodi tudi ti med tistimi, ki so blage narave in uživajo Božji blagoslov. (Primerjaj Matevž 5:5.)

[Slika na strani 15]

»Žal mi je, draga, pozabil sem.«