Poslušajmo ‚opomine, ki so nam dani‘!
1., 2. Kaj nam je priskrbljeno glede ‚šolanja‘ v Judovem pismu?
JEHOVA je Bog, ki opominja. (2. Kraljev 17:12—15; Ezekiel 3:17—21) Njegovo ljudstvo ve, da On ne želi, da bi bil kdorkoli uničen zaradi tega, ker bi šel po poti, ki ‚vodi‘ v uničenje. (Ezekiel 18:23, 32) In gotovo so Jehovine priče hvaležne, da jih njihov nebeški Oče opominja, jim svetuje in da rešuje tiste, ki ga ljubijo.
2 V navdihnjenem Judovem pismu imamo mi opomine in vodstvo. V prejšnjem članku smo spoznali, zakaj je Juda spodbudil brate po veri, da naj se ‚vrlo borijo za vero‘. Sedaj pa v molitvi razmislimo o njegovih opominih. (Rimljanom 15:4)
Čuvati vero
3. Na kaj je želel Juda ‚spomniti‘ brate v veri?
3 Juda nadalje opominja v zvezi z vero; takole pravi:
»Spomniti pa vas hočem, čeprav zdaj vse to že veste, da je Jehova, ko je rešil ljudstvo iz dežele Egiptovske, pozneje pogubil tiste, ki niso verovali.« (Juda 5)
Če se kristjani ne borijo uspešno »za vero«, lahko izgube priznan položaj pred Bogom Jehovo. Da bi to preprečil, je Juda želel ‚spomniti‘ ogrožene sobrate v veri na stvari, ki so se jih že naučili in na to, kako je Bog v preteklosti ravnal z nezvestimi ljudmi.
4. Kako in zakaj je Jehova »rešil« zasužnjene Izraelce?
4 Juda je v peti vrsti najprej poudaril, da je Bog Jehova »rešil« zasužnjene Izraelce iz egiptovskih spon. Bog je to storil zatem, ko so poslušno praznovali prvo Pasho. Jehova jih je tako čudežno osvobodil iz Egipta zato, ker je zasužnjeni narod delal po veri. (2. Mojzesova 12:1—14, 31)
5. a) Kaj je simbolični Egipt in zaradi česa rešuje Jehova iz njega svoje ljudstvo? b) Kaj morajo delati Jehovi predane priče, če žele biti dokončno rešene?
5 Podobno rešuje Jehova ljudstvo iz simboličnega Egipta, sveta, ki je odtujen Bogu. (Razodetje 11:8) To dela zato, ker ga v veri priznavajo kot Boga svoje rešitve in ker priznavajo Jezusa Kristusa kot dejansko pasha jagnje, čigar kri jih je odkupila iz tega sveta. (1. Korinčanom 5:7) Da pa bi bili rešeni, bodisi za življenje v nebesih ali na Zemlji, morajo ostati predane Jehovine priče, zveste Bogu, ne smejo nikoli odpasti ali se vrniti v hudobni svet in v njegove spone greha, kakor se osvobojeni Izraelci niso vrnili v Egipt. (5. Mojzesova 17:16; Matevž 24:13) Stalna oziroma trdna vera je življenjsko važna, ker je Jehova, čeprav je rešil svoje ljudstvo iz Egipta, zatem ‚uničil tiste, ki niso imeli vere‘, to je tiste, ki so se želeli vrniti v Egipt ali k egiptovskemu načinu življenja. (Primerjaj 1. Korinčanom 10:1—12; 2. Mojzesova 32:4—6; 4. Mojzesova 25:1—18; 21:4—9; 14:35—38.) Gotovo je torej, da morajo današnje Jehovi predane priče ostati verne (trdne v veri), če hočejo biti dokončno rešene. (Hebrejcem 3:12, 13)
Strašne posledice nemorale
6. a) Kaj je bilo ‚prvotno mesto‘ angelov in kaj je njihovo ‚bivališče‘? b) V čem so grešili nekateri angeli? c) Kako je grešna pot upornih angelov primerjana z deli »brezbožnih ljudi«, ki jih je omenil Juda?
6 Kot naslednji opozorilni primer je Juda zapisal:
»In tudi angele, ki niso ohranili svojega dostojanstva, ampak so zapustili svoje bivališče, je prihranil v večnih vezeh pod temo za sodbo velikega dne.« (Juda 6, EI)
Angeli so bili ustvarjeni kot duhovna stvarjenja z obljubo večnega življenja v nebesih. (Psalm 103:20; 104:4; Hebrejcem 1:7) To je bil njihov začetek ali njihovo »prvotno mesto«. ‚Njihova bivališča‘ ali določeno mesto prebivanja so bila nevidna nebesa. Toda nekateri angeli so predrzno zapustili svoj pravi, nebeški dom. Apostol Peter je rekel, da so »grešili«, in takoj zatem je navedel dogodke iz Noetovih dni. (2. Petrov 2:4, 5) To nas opozori na čas pred vesoljnim potopom, ko so se ‚sinovi Božji‘ (v aleksandrijskem rokopisu iz 5. stoletja, Septuaginta, piše »angeli«), očitno v človeških telesih, ženili z lepimi ženskami. (1. Mojzesova 6:1, 2) Ker je divji zakon ali življenje z ženskami bilo za duhovna stvarjenja nenaravno, so ti angeli grešili, ker so se predali zanje popolnoma nepravilnim željam. (Jakob 1:13—15) Podobno so »brezbožni ljudje«, o katerih je govoril Juda, želeli imeti nemoralne odnose z osebami nasprotnega spola.
7., 8. a) Kaj se je zgodilo z neposlušnimi angeli? b) Kaj moramo zato delati, da bi mogli biti rešeni?
7 Kar se je zgodilo z neposlušnimi angeli, je služilo za opomin kristjanom Judovih dni in tudi za opomin Jehovinim pričam danes. Čeprav so se ti angeli v potopu izognili smrti, ker so ‚zapustili‘ svoja privzeta telesa, se niso smeli več vrniti na njihovo ‚prvotno mesto‘, kjer bi kot duhovna stvarjenja uživali luč Božjih nasvetov in njegovo priznanje. Ne, bili so zadržani v »večnih vezeh«, Božja sila jih je ‚omejila‘ vse do božanskega ‚velikega sodnega dne‘, ko bodo uničeni. V vsem tem času ni dokazov, da so si lahko ponovno privzeli mesena telesa, ostali so izven Jehovine službe v nepredirni duhovni temi, v tako imenovanem Tartarosu. (2. Petrov 2:4)
8 Ker neposlušni angeli niso ostali neobsojeni in čakajo uničenje, danes Jehovine priče vedo, da so lahko rešeni le tedaj, če ‚se vrlo borijo za vero‘. Dejansko se moramo upreti vsakemu človeku, ki prestopi Božje meje in želi onečastiti telo.
9., 10. a) Kakšnih moralnih grehov so bili krivi prebivalci Sodome in okolnih mest? b) Kakšen opozorilen primer so Sodoma, Gomora in bližnja mesta?
9 Ko navaja tretji opozorilni primer, Juda pravi:
»Kakor Sodoma in Gomora in mesta okoli njiju, ki so enako kakor oni nečistovala in hodila za drugim mesom, so postavljena za (opominjajoč) zgled, ker trpe kazen večnega ognja.« (Juda 7)
»Sodoma in Gomora in mesta okoli njiju« so očitno vključevala mesta Admah in Zeboim in morda še kakšno v tej pokrajini. Ker so bili njihovi prebivalci brezbožni, je Jehova z žveplenim dežjem in ognjem z neba uničil vsa ta mesta, razen Zoara, kamor so pobegnili »pravični Lot« in njegovi hčerki. (2. Petrov 2:6—10; 1. Mojzesova 14:2; 19:18—29; 5. Mojzesova 29:22, 23) Z uporabo besede »kakor«, je Juda očitno povezal kazen, ki je doletela ta mesta, s tistim, kar so doživeli neposlušni angeli, ki so za duhovna stvarjenja nenaravno živeli — ženili so se. V Jeruzalemski Bibliji takole piše: »Nečistništvo Sodome in Gomore in drugih okoliških mest je bilo prav tako nenaravno.« Njihovi prebivalci niso nečistovali samo z ženskami, temveč so svojo pohotnost zadovoljevali tudi z moškimi in morda celo z živalmi. (Primerjaj 3. Mojzesova 18:22—25.) Drhal moških in fantov v Sodomi je hotela imeti spolne odnose z Lotovima gostoma, in hoteli so ju odvleči. Toda angela sta napad odbila tako, da sta može udarila s slepoto in zatem iz mesta, obsojenega na uničenje, rešila Lota. (1. Mojzesova 19:1—17)
10 Sodoma, Gomora in bližnja mesta služijo kot opozorilni primer, ker so ‚prišla pod (Božjo) sodno odločitev večnega ognja‘, večnega uničenja. Menijo, da zogleneli ostanki Sodome, Gomore, Admaha in Zeboima leže pod vodami južnega dela Mrtvega (Slanega) morja ali nekje v tisti pokrajini. Torej niti ta mesta niti njihovi prebivalci sedaj več ne gorijo. Očitno je, da so za večno uničena mesta, ne pa vsi njihovi prebivalci, ker izgleda, da bo vsaj nekaj posameznikov, ki so živeli v teh mestih, obujenih. (Matevž 10:15; 11:24; Razodetje 20:12, 13) Toda to, kar se je zgodilo tem izprijenim mestom, je dramatično svarilo pred nemoralnim obnašanjem, nekaj, kar bi današnje Jehovine priče morale poslušati.
Ne preziraj Božjih pooblaščencev
11. Kako so »brezbožni ljudje«, ki so se vrinili med Božji narod, primerjani s pokvarjenimi ljudmi iz Sodome in okolnih mest?
11 Juda je zatem opozoril na »brezbožne ljudi« in rekel:
»Prav tako se tudi ti vdajajo sanjam in skrunijo telo, zametajo gospostvo in sramote veličastva.« (Juda 8, EI)
Izgleda, da so zlonamerni ljudje, ki so se vrinili med Božji narod, »prav tako« kot pokvarjeni ljudje iz Sodome in okolnih mest, skrunili svoje telo z razuzdanimi in nenaravnimi spolnimi odnosi. Niso poslušali apostolskega nasveta, naj »bežijo od nečistosti«. (1. Korinčanom 6:18—20)
12. a) Kako so se brezbožni ‚vrinjenci‘ ‚predali sanjam‘? b) Kaj se bo zgodilo nepopravljivim nemoralnežem?
12 Ti vsiljivci so se tudi ‚vdajali sanjam‘, morda zato, ker so poskusili svoja gledišča podpreti z izmišljenimi preroškimi videnji. (Primerjaj 2. Petrov 2:1; 5. Mojzesova 13:1—5.) Iz tega razloga so morda njihove sanje vključevale nečisto spolno domišljijo, ta izraz pa lahko pomeni tudi, da so njihovi nauki bili samo ‚privid‘. V vsakem slučaju so ti »brezbožni ljudje« iskali svoje možnosti za spolno nemoralo in so mislili, da se lahko izvlečejo s svojim nečistim obnašanjem. Naj danes v takšno zanko ne pade nobena Jehovina priča! Ker vrhovni Sodnik nedvoumno obsoja tiste, ki so nemoralni in se ne kesajo. (1. Mojzesova 18:25)
13. Kakšno stališče so imeli nemoralni ‚sanjači‘ do Božjega postavljenega vodstva?
13 Ti nemoralni ‚sanjači‘ tudi ‚niso spoštovali poglavarstev in so sramotno govorili o veličanstvih‘. Objestno so prezirali od Boga postavljeno vodstvo. (Pregovori 21:4; 2. Petrov 2:10) Ti ljudje so imeli, kakor neposlušni angeli, uporniškega duha in so zaslužili obsodbo, ker dejansko niso spoštovali vesoljnega Suverena in njegovega ljubljenega Sina.
14. Kdo so bili »slavni«, oziroma »sveti«?
14 Ti brezbožni ljudje so tudi grdo govorili o ‚veličastvih‘, (dobesedno »o svetih«), očitno o tistih, katerim sta slavo dala Bog Jehova in Jezus Kristus. (Janez 17:22; 1. Petrov 4:12—14) Čeprav prihaja ta slava ali čast od Boga, pa ni bilo treba teh pooblaščenih ljudi na Zemlji posebej častiti. Vseeno pa bi vse Jehovine priče morale spoštovati takšno »slavo« in temu odgovarjajoče govoriti o njej, prvenstveno s spoštovanjem do Boga Jehove. (1. Samuelova 2:30)
15. a) Kako so oskrunjeni ‚sanjači‘ govorili o »slavnih«? b) Kaj bi morali storiti, celo če se samo nagibamo k nespoštovanju Božjih pooblaščencev?
15 Vsekakor so Kristusovi maziljeni nasledniki, ki zvesto služijo kot postavljeni krščanski nadzorniki, imeli in imajo slavo ali ,čast, ki jim je dodeljena. Ostale priče bi morale z njimi sodelovati in jih v Božji službi podpirati. Ne bodimo kakor oskrunjeni ‚sanjači‘ Judovih dni, ki so prezirali Jehovino gospostvo in niso spoštovali njegove slave, temveč so o osebah, ki so dobile takšno »slavo« neprimerno govorili. (Primerjaj 3. Janezov 9, 10.) Zato: celo če se samo nagibamo k temu, da ne spoštujemo Božjih pooblaščencev, prosimo v molitvi Jehovo, da bi nam pomagal popraviti naše gledišče.
Mihaelov izredni zgled
16. Kakšna je bila razlika med nadangelom Mihaelom in nespodobnimi ‚sanjači‘?
16 Juda je za našo korist navedel še en primer. Takole piše:
»Mihael pa, nadangel, ko se je s hudičem prepiral in prerekal o truplu Mojzesovem, si ni upal izreči sodbe preklinjevanja, marveč je rekel: ‚Kaznuj te Jehova!‘« (Juda 9)
Kolikšna razlika med nespoštljivimi ‚sanjači‘ in nadangelom Mihaelom, ki je postal naš Gospod Jezus Kristus! (Primerjaj Pregovori 8:22—31; Janez 6:62; Filipljanom 2:5—11; 1. Tesaloničanom 4:15, 16.) Ko so brezbožni ‚sanjači‘ žaljivo govorili o Božjih služabnikih, so si ‚vzeli‘ več svobode kot Jehovin Sin, ko se je prerekal s satanom za telo hebrejskega preroka Mojzesa. O tem prepiru v Bibliji ni nobenega poročila, toda Juda je to nekako izvedel in ga zapisal v našo korist.
17. a) Česa Mihael ni storil, ko se je prepiral za Mojzesovo telo; in zakaj ne? b) Kako je Mihael Jehovinemu ljudstvu zgled za spoštovanje božanskih odredb ali pooblaščencev?
17 Verjetno je satan želel imeti Mojzesovo telo, da bi ga začeli častiti, da bi tako pokvaril Jehovino ljudstvo. Kljub temu Mihael ni satana obsodil s psovanjem. Ni »si upal« to storiti, ker se je bal Jehove. Tudi ni hotel ‚prehitevati‘ Jehove, ki je določil čas za obračun s satanom. (Razodetje 12:7—9; 20:1—3, 7—10) Božji ljubljeni Sin je pokazal, da spoštuje vrhovnega Sodnika, za to je njemu prepustil pravico, da obračuna s satanom. Satanu je rekel le: »Kaznuj te Jehova!« Čeprav Mihaelove izjave niso bile osorne, je pokazal moč, ker je obdržal Mojzesovo truplo, ki ga je Jehova zatem pokopal neznano kam. (5. Mojzesova 34:1—6) Gotovo je Božji Sin v tem Jehovinemu narodu izreden zgled, kako je treba spoštovati Božje odredbe. Posnemajmo ga!
18. Zakaj lahko rečemo, da tako imenovani skrunilci teles niso bili duhovni?
18 Ker je želel poudariti nasprotje, je Juda še rekel:
»Ti pa sramote česar ne poznajo, kar pa po naravi spoznavajo kakor brezumne živali, v tem se pogubljajo.« (Juda 10, EI)
Čeprav so bili ti skrunilci teles nižji od Mihaela, ki ni hotel izreči sodbe satanu, niso govorili predrzno samo o »slavnih«, temveč tudi o ‚vseh duhovnih stvareh, ki jih dejansko niso poznali‘ ali razumeli. Ker niso ‚imeli duha‘ (Juda 19), niso mogli razumeti duhovnih stvari. (1. Korinčanom 2:6—16) Takim »brezbožnim ljudem« je bilo vse, kar Jehova misli in kako ravna, tuje.
19. Zakaj so bili ti »brezbožni ljudje« kot »nerazumne živali«?
19 Iz spoštovanja do Jehove niti nadangel Mihael niti drugi pravični angeli ne govorijo nespoštljivo o tistih, ki jim je Bog podaril določeno slavo. Toda ti »brezbožni ljudje« so delali tako, ker so se povsem predali živalskim strastem. Duhovnih stvari niso razumeli, temveč samo tisto, kar je ugajalo njihovim telesnim strastem. Kot živali, ki čutijo samo telesno, so težili za tem, da zadovoljijo padlemu telesu. Ti ljudje, osredotočeni na zadovoljevanje nizkotnih čutnih želja, so se pokvarili s telesnimi grehi. Tako so pokazali, da niso boljši od »nespametnih živali, po naravi rojenih za lov in klanje«, brez vsakršnega upanja na vstajenje. (2. Petrov 2:9—13)
20. Po kakšni poti bi morale »iti« zveste Jehovine priče, če upoštevajo doslej obravnavane Judove besede?
20 Zelo važno je, da se Jehovine priče danes popolnoma uprejo lažnim učiteljem, tako imenovanim skrunilcem telesa in tistim, ki ne spoštujejo Božjih pooblaščencev! Če nam je nasvet iz Judovega pisma, kolikor je bil tukaj obravnavan, razodel, da grešimo z našim stališčem ali kako drugače, se čimprej popravimo, tako da iščemo v molitvi pomoč pri našem nebeškem Očetu. Če bomo poslušali ‚nam namenjene opomine‘, bomo vedno imeli duhovno korist.
(Pregled Judovega pisma bo zaključen v naslednji izdaji Stražnega stolpa.)
Se lahko spomniš naslednjih misli?
◻ Kako izkušnje starodavnih Izraelcev dokazujejo, da moramo imeti (stalno) trdno vero, če hočemo biti rešeni?
◻ Kakšen opomin so nam neposlušni angeli?
◻ Kakšen opomin je za kristjane zgled Sodome, Gomore in okolnih mest?
◻ Zakaj moramo spoštovati Božje pooblaščence?
◻ Kakšen zgled za spoštovanje pooblaščencev je dal nadangel Mihael in kako bi morali mi ravnati?
[Slika na strani 25]
Bog je rešil kristjane iz tega hudobnega sveta, kakor je svojčas ‚rešil ljudstvo iz Egipta‘. Toda za dokončno rešitev je treba vseskozi imeti čvrsto vero.
[Slika na strani 26]
To, kar je doletelo Sodomo in okolna mesta, služi kot svarilo proti nemoralnemu obnašanju.