»Vrlo se borite za vero«

»Preljubi! ... sem imel za potrebno pisati vam v opomin, da se borite za vero, ki je bila enkrat za vselej izročena svetim.« (Juda 3, EI)

1. Naštej nekaj dejavnikov, ki jih uporablja satan v svojem brezuspešnem napadu, da uniči krščanstvo!

JEHOVINI služabniki se morajo neomahljivo boriti za pravo vero. Njihov nasprotnik satan gleda, kako bi odkrito ali zahrbtno uničil njihov dragoceni odnos, ki ga imajo z Bogom Jehovo po Jezusu Kristusu. (Efežanom 6:11; 1. Petrov 5:8) Satanov napad na krščanstvo in poskus, da bi ga izpodkopal, je brezuspešen. Med potencialnimi rušilnimi dejavniki, ki bi mogli služiti temu cilju, so: 1) lažni nauki; 2) nesramno obnašanje; 3) slaba vera; 4) nespoštovanje od Boga postavljenih avtoritet; 5) godrnjanje in pritoževanje in 6) občudovanje osebnosti iz sebičnih koristi.

2. Naštej podrobnosti Judovega pisma!

² Jehova nudi točno tisto, kar je potrebno za duhovno zaščito njegovih služabnikov in borbo z »očetom laži«. (Izaija 59:1) Takšna priprava je Božje navdihnjeno Judovo pismo. Verjetno ga je učenec Juda napisal v Palestini pred 66. letom, ker ni nikjer omenil prihod Cestiusa Gallusa pred Jeruzalem, pa tudi ne padca tega mesta pod Rimljani, pod vodstvom Titusa leta 70. n.št.a

3. Za kaj vse je lahko Judovo navdihnjeno pismo za nas danes zelo dragoceno?

³ Čeprav je bilo Judovo pismo napisano pred stoletji, pa je za nas danes zelo pomembno. Po duhu postavljeni krščanski nadzorniki ga lahko in bi ga tudi morali uporabljati kot osnovo, kadar svetujejo. Razen tega nam bo to pismo, če ga preučimo z molitvijo in ponižno, lahko tudi osebno pomagalo. Posebej pa še tedaj, če se poveča nevarnost lažnih naukov ali skušnjava nemorale. Tudi kadar spoznamo, da naša vera slabi, in če opazimo, da naše srce vedno bolj teži k nespoštovanju od Boga postavljenih avtoritet, da nejevoljno godrnjamo ali se dobrikamo določenim posameznikom zaradi naših ugodnosti. Ko bomo pregledovali to navdihnjeno pismo od vrste do vrste, bomo nedvomno takoj opazili, kakšno korist lahko imamo mi sami (posamezno) in kot skupščina, seveda če ga bomo ‚poslušali‘.

Molite za večjo milost, mir in ljubezen

4. Kako se je Juda označil in kaj je to pomenilo?

⁴ Juda je svoje pismo začel takole:

»Juda, služabnik Jezusa Kristusa in brat Jakobov, poklicanim, ki so v Bogu Očetu ljubljeni in za Jezusa Kristusa ohranjeni.« (Juda 1, EI)

Juda kot »služabnik (suženj) Jezusa Kristusa« ni bil v sramotnem in hlapčevskem položaju. Ne, to »suženjstvo« je pomenilo, da so Jezusovi učenci bili kupljeni s Kristusovo dragoceno krvjo za njegovo službo in da imajo upanje na večno življenje. Bili so ujetniki Jezusove ljubezni; razen tega so se mu prostovoljno predali. (Matevž 11:29, 30; primerjaj Efežanom 5:21—33.) Juda je rekel, da je »suženj«, »hlapec« ali »služabnik« Kristusov in »brat Jakobov«. Juda je verjetno pri tem mislil Jakoba, ki je bil eden od duhovnih »stebrov« jeruzalemske skupščine in ‚Gospodov brat‘. (Galatom 2:9; 1:19; Primerjaj Dejanja apostolov 12:17; 15:13—21.) Juda je očitno bil (telesni) polbrat Jezusa, vendar je bil ponižen in ni iskal slave zaradi svojih sorodniških vezi z Božjim Sinom. (Marko 6:3)

5. a) Kdo so »izvoljeni«? b) Kako so bili ti »izvoljeni« ‚ohranjeni za Kristusa‘? c) Za koga je, razen za »izvoljence«, Judovo pismo še spodbudno?

⁵ Judovo pismo je bilo predvideno za splošno uporabo. Poslano je bilo »izvoljenim«, to je tistim, ki jih je Bog poklical v veličastno nebeško Kraljestvo svojega Sina. (Janez 6:44; Primerjaj Dejanja apostolov 16:14.) Jehova je te »izvoljene« ljubil in ugajalo mu je, da jim da kraljestvo, če bodo kot posamezniki ohranili sprejemljivo duhovno stanje. (Lukež 12:32; Rimljanom 8:38, 39; primerjaj Izaija 52:11.) Bili so »za Jezusa Kristusa ohranjeni«, tako da jih je Bog Jehova varoval, ker so bili v skupnosti z njegovim Sinom, ker so bili člani njegovega telesa. Če bodo ostali zvesti, bi se Jezusu pridružili v njegovem Kraljestvu. (Efežanom 4:15, 16; 2. Timoteju 1:12; 1. Petrov 1:3—5) Toda izreden opomin iz tega pisma se ne omejuje na te »izvoljene«. Lahko je tudi velika spodbuda za »veliko množico« drugih zvestih oseb, ki so se danes pridružile Kristusovim ‚duhovnim bratom‘ v sužnjevanju za Kraljestvo. (Matevž 24:14; 25:34—40; Razodetje 7:4, 9, 15)

6. Na kakšne načine je Bog izrazil usmiljenje do Judovih sovernikov?

⁶ Zatem je Juda napisal naslednje prisrčne misli:

»Usmiljenje vam in mir in ljubezen naj se pomnoži! (Juda 2)

Juda je svoje pismo namenil tistim, ki so bili deležni božanskega usmiljenja, miru in ljubezni, ko so postali predani verniki in ko jim je Jehova odpustil grehe po Jezusu Kristusu. Božje usmiljenje se je pokazalo s pripravo Jezusove odkupne žrtve. (Titu 3:4—7) Drugi dokaz Božjega usmiljenja je bil ta, da niso bili več pod Mojzesovim zakonom in da niso bili več sužnji nebiblijskih tradicij in del, ki onečaščajo Boga. (Rimljanom 7:4, Galatom 5:13; 1. Petrov 1:18, 19; primerjaj Razodetje 18:1—5.) Jehova je bil z njimi še naprej usmiljen, ko jih je hranil za Jezusa Kristusa, da so mu mogli služiti kot njegovi služabniki, ki oznanjujejo »dobro vest«. (Marko 13:10) Juda je v molitvi prosil, da bi do njegovih zvestih sočastilcev Jehova bil še bolj usmiljen.

7. Zakaj in kako občutijo kristjani mir?

⁷ Juda je tudi molil, da bi bratje v veri imeli še večji mir. Ker so Jehovine priče popolnoma predane Bogu, so v prisrčnem odnosu z njim. So v miru z Jehovo in imajo ‚mir Božji, ki presega vsak razum‘, spokojnost v srcih in mislih, česar neverniki ne razumejo. (Filipljanom 4:6, 7; Kološanom 1:19, 20) Razen tega razvijajo in pokazujejo mir, ki je sad Božjega duha, in so sposobni biti v miru z drugimi ljudmi. (Galatom 5:22, 23; Hebrejcem 12:14) Zvesti kristjani se tudi ne boje bodočnosti niti smrti, temveč so mirni, ker vedo, da je Jehova z njimi in da bo povzročil, da bodo vsa njegova dejanja v dobro tistih, ki ga ljubijo. (Matevž 10:28; Rimljanom 8:28)

8. Kako nam je Jehova pokazal svojo ljubezen?

⁸ Jehovina velika ljubezen se je pokazala, ko je dal svojega Sina, »da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje«. (Janez 3:16) Ko smo bili še grešniki in nismo bili v dobrem odnosu z Bogom Jehovo, nam je Bog že izkazal to ljubezen. (Rimljanom 5:8) Toda sedaj, ko verujemo v to odkupno pripravo, bi morali ostati v Božji ljubezni. Juda je tudi molil, da bi tisti katerim je namenil svoje pismo, ‚dobili‘ še več ljubezni.

9. Zakaj so Judovi bratje po veri potrebovali še več usmiljenja, miru in ljubezni?

⁹ Juda je molil, da bi njegovi bratje v veri dobili še več Božjega usmiljenja, miru in ljubezni, ker je bila ogrožena njihova duhovna blaginja. Potrebovali so torej več Božjega usmiljenja, miru in ljubezni kakor kdajkoli poprej.

»Vrlo se borite«

10. O čem je Juda nameraval pisati?

¹⁰ Juda je zatem poudaril, da je zadeva resna:

»Ljubljeni, ko sem si mnogo prizadeval, pisati vam o skupnem nam zveličanju, se mi je potrebno videlo, pisati vam opominjaje, da se vrlo borite za vero, ki je enkrat za vselej izročena svetim.« (Juda 3)

S tem, ko je uporabil izraz »ljubljeni«, oziroma »preljubi«, je Juda svojim bratom in častilcem Jehove zagotovil, da jim je naklonjen kljub njegovi energični vesti. (Janez 13:35; primerjaj Rimljanom 1:7; 3. Janezov 1, 2.) Nameraval jim je pisati, da se naj »poklicani« za nebeško Kraljestvo skupaj drže za rešitev. (Galatom 3:26—29) To je bilo povezano z dragocenim upanjem v rešitev; tako vero so imeli kristjani »po skupni veri« v času Jude. (Titu 1:4)

11. Kaj je bila »vera, izročena svetim«?

¹¹ ‚Vera, izročena svetim,‘ je vključevala verovanje v vse o Bogu Jehovi in njegovem Kraljestvu, kakor je učil Jezus, in njegovi navdihnjeni učenci. Da jim je bila izročena »enkrat za vselej« je očitno pomenilo, da so jo Jezusovi maziljeni učenci ali »sveti« pred 19. stoletji prejeli kot edino resnično dobro vest. To je »vera«, za katero danes Jehovine priče vedo, da se je morajo trdno držati, ker dejansko ni druge dobre vesti o rešitvi, ki bi bila vredna, da se vanjo veruje. (Galatom 1:6—8) Poudarjeni smisel dobre vesti pa je, da je Jezus Kristus umrl za vse človeštvo. Zato je še posebej pomembna za »veliko množico drugih ovc« v naših dneh. (Janez 10:16; 1. Janezov 2:1, 2; Razodetje 7:9)

12. Zakaj je Juda svoje brate v veri opomnil, naj se »vrlo borijo za vero«?

¹² V dneh Jude so se lažni učitelji, ki so trdili, da so kristjani, trudili, da bi Božjemu narodu vsilili ali podtaknili popačeno dobro vest. Takšni nauki so ogrozili njihovo vero in rešitev. (Matevž 24:13; 2. Korinčanom 11:3, 4) Da bi se takšnim stvarem uprl in ker je bil spodbujen s svetim duhom in ljubeznijo, se je Judi zdelo »potrebno«, da napiše svojim bratom v veri tudi opomin, naj se »vrlo borijo za vero«.

13. Kaj morajo danes delati Jehovine priče, da ne bi bile prevarane in ‚izgubile rešitev‘?

¹³ Če želimo mi, današnje krščanske Jehovine priče, ostati zvesti Bogu in se izogniti prevaram oziroma, če ne želimo izgubiti rešitve, se moramo prav tako »vrlo boriti« proti vsaki ponarejeni dobri vesti. Resno se moramo upreti in se boriti proti vsakemu poskusu, da bi se naukom Jehovine čiste, navdihnjene Besede kaj dodalo ali odvzelo. (5. Mojzesova 4:2; Pregovori 30:5, 6; Razodetje 22:18, 19) Vsak nov ali tuj nauk moramo pretehtati v luči celotne Božje besede in se trdno držati vere, ki vodi v rešitev. (Hebrejcem 1:1, 2; 2:3, 4)

14., 15. a) Kako je Juda pojasnil, zakaj je pisal o drugem in ne o tistem, kar je najprej mislil? b) Zakaj lažnim učiteljem ne bo uspelo spodkopati ali oskruniti krščanske skupščine kot celote?

¹⁴ Juda je pojasnil, zakaj je spremenil namen pisanja; izjavil je:

»Kajti priplazili (vrinili, EI) so se neki ljudje, zdavnaj naprej zapisani za to sodbo, brezbožni, ki milost Boga našega krivo rabijo v razuzdanost in taje edinega Vladarja in Gospoda našega, Jezusa Kristusa.« (Juda 4)

Ljudje, ki so se »vrinili« med prave kristjane, so zahrbtno učili laži. (Primerjaj Galatom 2:4; 1. Janezov 2:19.) Jezus je napovedal sovražno gibanje, ki bi naj nastalo, da bi ‚pokvarilo‘ Jehovin narod, ker je pokazal, da bo satan posejal »ljuljko« ali lažne kristjane med »pšenico« ali prave Kristusove učence. (Matevž 13:24—30, 36—43) Tudi apostoli so opozarjali pred odpadom; še posebej Peter je govoril o ‚krivih naukih‘. (2. Petrov 2:1; Dejanja apostolov 20:29, 30; 2. Tesaloničanom 2:3)

¹⁵ Toda takšni hudobni ljudje ne bodo mogli spodkopati ali oskruniti skupščine kot celote. Davno prej, že celo pred prerokovanjem zvestega Enoha, so bili takšni ljudje določeni za Božjo obsodbo. (1. Mojzesova 3:15; 5:21—24; Juda 14, 15) Ta »sodba« je očitno izrečena v Judovem pismu.

16. Kako so ‚brezbožniki‘ ‚prevračali nezaslužene dobrote našega Boga za opravičenje razuzdanosti in kaj je bilo v njihovem mišljenju napačno?

¹⁶ Ti krivi učitelji so bili brezbožniki ali takšni, ‚ki ne spoštujejo Boga‘. (Nova Zaveza v sodobni angleščini, prevedel J. B. Phillips.) Na Jehovin očiščen narod so gledali z nečistimi nagibi. Ti ljudje so nespoštljivo in zmotno sklepali, da bo Bog, ki je oprostil bivšim nečistnikom, malikovalcem, prešuštnikom in drugim, tudi do njih usmiljen, čeprav bodo namenoma ponovno grešili. Napačno so mislili, da lahko nekaznovano kršijo Božje moralne zakone, ker bi se zatem formalno pokesali in bi naj tako ostali med Jehovinim narodom, vse dokler se spet ne vdajo grehu, in ‚zapeljejo neutrjene duše‘ v nemoralo. (2. Petrov 2:14) Ti ‚brezbožniki‘ so ‚sprevračali nezaslužene dobrote našega Boga za opravičenje razuzdanosti‘. Takšni niso zares cenili ali priznavali, da je bil Bog usmiljen, ko je vernike po Kristusovi krvi očistil grehov, tako da bi zatem mogli za vedno hoditi po pravični poti. (Rimljanom 6:11—23; 1. Korinčanom 6:9—11)

17. Kako se lahko nekateri izkažejo kot »lažniki« svojemu Vladarju in Gospodu in kaj jih zato čaka?

¹⁷ Če bi se kdorkoli izmed nas krščenih Jehovinih prič, podložil brezbožnikom in postal suženj greha zaradi sebičnega telesnega zadovoljstva, bi se izkazali, da »lažemo« tistemu, ki nas je odkupil s svojo dragoceno krvjo. Jezusa ne bi priznali kot Vladarja in Gospoda. (1. Korinčanom 7:22, 23) Ker bodo tisti, ki tako delajo, uničeni, kako važno je tedaj, da se upremo takšnim hudobnim ljudem!

Zdrav nasvet za naše dni

18., 19. a) Po kakšni grešni poti so šli nekateri navidezni kristjani? b) Kako je to vplivalo na nekatere sovernike? c) Kateri navdihnjeni nasvet, bi moral zvestim kristjanom pomagati, da bi bili ‚opremljeni za vrlo borbo za vero‘?

¹⁸ Nekateri izmed teh, ki so se v našem času pridružili skupščini Jehovinih prič, so poskusili razširiti lažne nauke in nesramno obnašanje. Ti brezobzirni ljudje prezirajo Božja pravična načela in so prava nevarnost za zveste kristjane.

¹⁹ Žalostno je reči, da lahko na marljive in pravične učence Jezusa Kristusa vplivajo lažni nauki in slabo obnašanje. Toda Judov zdrav nasvet bo ojačal zveste, tako da ne bodo podlegli satanovim naporom, da uniči njihov odnos z Bogom Jehovo. Ko bomo sedaj nadaljevali s pregledovanjem navdihnjenega Judovega pisma, se bomo še bolje ‚opremili za vrlo borbo za vero‘.

[Podčrtna opomba]

Lahko odgovoriš?

◻ Kaj je obravnaval Juda v svojem pismu, ker bi lahko ogrozilo prave kristjane?

◻ Zakaj je Judovo pismo zelo dragoceno za nas danes?

◻ Zakaj so tisti, ki jim je pisal Juda, potrebovali še več usmiljenja, miru in ljubezni?

◻ Kaj je ‚vera, ki je enkrat za vselej izročena svetim‘?

◻ Iz kakšnega vzroka je Juda spodbudil brate v veri, da ‚se vrlo borijo za vero‘?

[Slika na strani 21]

Ali se, podobno kot so se kristjani v vseh obdobjih, »vrlo boriš za vero«?