»Kaj brani, da jaz ne bi bil krščen«

1. H komu je bil poslan Filip?

TAKO je vprašal veren človek, ki je že ljubil Boga in je ravnokar več izvedel o »dobri vesti o Jezusu«. To je bil etiopski skopljenec, evnuh, ki je kot hebrejski prozelit ‚prišel v Jeruzalem zaradi oboževanja‘. Vračal se je v Etiopijo, kjer je bil v službi etiopske kraljice, na visokem položaju. Tedaj je po Božjem duhu pristopil k njemu evangelist Filip.

2. Kako je Filip pomagal evnuhu razumeti prerokbo?

² Ko je Filip prihitel do voza, je slišal moža brati iz knjige preroka Izaije. Vprašal ga je, če je razumel prebrani odstavek iz Svetega pisma, ki je govoril o poslušnem Jagnjetu, pripeljanem v klanje. Etiopski skopljenec je moral priznati, da ni razumel, ali je prerok govoril o sebi ali o nekom drugem. Kako odlična priložnost za Filipa! »Začel (je) s tem mestom v pismu in mu oznanil evangelij (dobro vest, NS) o Jezusu.« Da, v Izaijevi prerokbi je pisalo o Božjem Jagnjetu, »ki odjemlje greh sveta«! (Dej. ap. 8:26—35, EI; Iza. 53:7, 8; Janez 1:29, EI)

3. Kako je to novo razumevanje vplivalo na evnuha?

³ Kako pa je na evnuha vplival ta povsem nepričakovani in nenavadni dogodek? »Ko pa sta tako nadaljevala pot, sta prišla do neke vode in dvornik je rekel: ‚Glej, voda! kaj brani, da bi jaz ne bil krščen?‘« (EI) Očitno Filip v načinu življenja tega moža kakor tudi v njegovem razumevanju Božjega namena, posebno še o tem, da je Jezus Mesija, Rešitelj, ni videl ničesar, kar bi njegov krst odložilo. Ustavila sta voz in skupaj odšla k vodi, kjer ga je Filip na osnovi njegovega sprejema Jezusove žrtve za odpuščanje grehov krstil. (Dej. ap. 8:36—39)

4. Koliko tistih, ki se sicer družijo z Jehovinimi pričami, se je odločilo za krst?

⁴ Po vsem svetu se danes z Jehovinimi pričami druži veliko ljudi, ki se še niso krstili, da bi tako simbolizirali svojo predanost Jehovi. Najvišje število oznanjevalcev »dobre vesti«, doseženo v letu 1981, je 2 361896 (od katerega 25 odstotkov ni krščenih). Prisotnih na Gospodovi Spominski večerji 1981. leta po vsem svetu pa je bilo 5 987 893. To pomeni, da več kot polovica tistih, ki včasih obiščejo neke sestanke Jehovinih prič, ni krščenih. Mar ni to vzrok za razmišljanje? Da, vzrok, da se za njih ljubeče poskrbi, ker se nekateri od njih že več mesecev družijo z Jehovinimi pričami.

5. V čem je etiopski komornik dober zgled za še nekrščene osebe?

⁵ Morda si tudi ti takšen, dragi bralec? Mogoče imaš za to upravičen razlog, če pa ga nimaš, te vabimo, da v molitvi skrbno preiščeš dober zgled etiopskega dvornika, ki ni odlašal s krstom. Preiskal je svoje misli in srce ter vprašal Filipa, če bi ga kaj morda oviralo pri krstu. Ker ni bilo nobenega vzroka za odlašanje, se je nemudoma krstil.

6. Kaj bi morali narediti tisti, ki menijo, da potrebujejo več časa do krsta?

⁶ Morda se še nisi krstil, ker si pošteno ocenil, da še ne razumeš dovolj Božje besede, da bi se lahko iz srca predal Jehovi. Da bi to lahko naredil brez kakršnihkoli zadržkov, želiš še bolje spoznati Jehovo in njegov namen. To je pohvalno in spodbujamo te, da še naprej napreduješ pri preučevanju, vendar te istočasno želimo opozoriti, da čas nezadržno teče. Zato priložnost preučevanja Biblije s pomočjo Jehovinih prič kar najbolje izkoristi. (2. Tim. 3:16, 17) Nauči se, da redno obiskuješ krščanske sestanke, kjer boš slišal važna napotila in spodbude, obenem pa boš v družbi bratov, kar te bo tudi spodbujalo. (Hebr. 10:24, 25) Če bi ti obiskovanje sestankov prešlo v navado, boš to verjetno delal le nekaj mesecev in boš že pripravljen simbolizirati svojo predanost s krstom v vodi. Naš nebeški Oče te vabi, da stopiš z njim v ta poseben odnos!

7. a) Kako bi mogli misliti nekateri, ki s krstom oklevajo? b) Kako je Jezus pokazal, da je to nevarno?

⁷ Mogoče pa obiskuješ sestanke Jehovinih prič že nekaj let in se še nisi odločil za predanost in krst. Ali oklevaš — če preiščeš skrivna ‚razmišljanja‘ srca — zato, ker vidiš, da je krščansko življenje povezano z omejitvami? Ali misliš, da dokler nisi krščen, te omejitve zate ne veljajo in si zato nekoliko »svobodnejši«, da lahko delaš dvomljive stvari, medtem ko še traja ta svet, in upaš, da boš uspel še v poslednjem trenutku zavzeti stališče za pravo oboževanje? Takšno razmišljanje je lahko nevarno, celo usodno! Jezus je rekel: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo m pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.« (Luk. 21:34, 35; 1. Kor. 15:33, 34; Rim. 13:11—14)

8. Kako bi morali gledati na Jehovin prijazen poziv, da se mu predamo?

⁸ Če predolgo oklevaš s sprejemom Jehovinega prijaznega vabila, da prideš v njegovo milost, tako da mu predaš svoje življenje, se lahko v tvojem osebnem primeru izteče čas. (2. Kor. 6:1, 2; Hebr. 12:25) Zato ne oklevaj, sezi po daru življenja in bodi hvaležen zanj. Ne glej hrepeneče nazaj na privlačnosti tega sestava stvari, ki bodo skoraj minile. Odzovi se na Božjo ljubezen, dokler se še lahko. Čeprav je tudi On izbirčen glede tistih, ki jim dovoli v prisrčen odnos s seboj, ker postavlja omejitve, kaj se sme in česa se ne sme delati — toda čim bolj ga boš spoznal, tem bolj boš razumel, da je to, kar on dela ali zahteva, vedno v tvoje dobro. Noče te prikrajšati za nekaj, kar je resnično dobro ali kar ti lahko prinese trajno srečo. (Ps. 145:16, 19) Sinu, ki je poslušen in poln spoštovanja, se zdi nekaj čisto naravnega, da je skupaj s svojim zemeljskim očetom in da ga ta poučuje. Koliko bolj bi moral imeti ti takšno stališče do našega ljubečega nebeškega Očeta! (Jan. 14:23)

9. Kako naj bi se soočili z osebnimi problemi?

⁹ Seveda, če se moraš boriti proti neki telesni želji, da bi jo premagal, in dejansko poskušaš iz vsega srca in vso močjo zmagati, tedaj si lahko prepričan, da ti bo Bog pomagal zmagati v tej borbi. Problema sicer ne bo čudežno odstranil, temveč bo s svojim duhom pomagal, da boš razvijal potrebne sadove duha v svojem življenju. Tudi v skupščini boš našel razumevanje in pomoč, če se posvetuješ s starešinami, kajti zato so, da ti pomagajo. Bog jih je za to postavil. (Gal. 5:22—24; Efež. 4:11—15)

10., 11. a) Kakšen izreden zgled so dali ječar v Filipih in njegovi domači? b) Kaj je razen enostavnega verovanja v Jezusa še bilo potrebno, da bi bili »rešeni«?

¹⁰ Če želiš ugajati Bogu, ne oklevaj narediti, kar je potrebno. Sledi dobremu zgledu ječarja iz Filipe, ki je vprašal Pavla in Silo: »Gospoda, kaj mi je treba storiti, da se rešim?« (EI) Ko sta rekla: »V Gospoda Jezusa veruj in rešil se boš ti in tvoja hiša,« se iz poročila vidi, da se je ‚nemudoma krstil on in vsi njegovi‘.

¹¹ Potres, ki ga je Bog povzročil, je prvotno služil, da ječarju vlije strah, toda danes ne smemo pričakovati tako nenavadnega zbujanja strahospoštovanja do Boga, da bi se spametovali in bi tako naš odpor izginil. V primeru tega ječarja in njegovih domačih ni šlo samo za splošno verovanje v Jezusa, ki jim je omogočilo rešitev. To tudi ni bil vsakdanji način krščanskega življenja. Ne, ker v poročilu piše, da sta Pavel in Sila ‚govorila besedo Jehovino njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši‘. To je vključevalo dobro poznavanje Jehove, da bi se najprej doseglo odpuščanje grehov na osnovi sprejema odkupne žrtve. Res je, da so za to potrebovali zelo malo časa — en sam dan. Zatem so se iz srca predali suverenemu Gospodarju vesolja, Bogu Jehovi, in to s krstom simbolizirali. Da, ječar »se (je) radoval, ker je postal z vso hišo svojo veren Bogu«. (Dej. ap. 16:25—34)

12. Ali bi nekdo smel oklevati s krstom zaradi tega, ker nekaterih stvari ne razume povsem?

¹² Mogoče si neodločen zaradi skrivnih dvomov ali nepojasnjenih vprašanj. Če je to težava v zvezi z nauki, ki je še nisi uspel rešiti, tedaj imaš še več razlogov, da poiščeš odgovor na to v Božji besedi in neprestano prosiš Boga za sposobnost razločevanja. On bo to storil, če mu popolnoma zaupaš. V iztegnjeno roko ti ne bo dal »kamna« ali »kače«. (Mat. 7:7—11) Ni dobro, če opravičuješ svoje oklevanje z nekimi stvarmi, ki jih morda nisi popolnoma razumel. Krščansko spoznanje o Bogu in njegovem namenu neprestano raste. (Filip. 1:9—11; Hebr. 6:1—3)

13. a) Kaj se priznava glede majhnih otrok v naši sredini? b) Kdaj naj bi se mladi krstili?

¹³ Morda pa se ti zdi, da si za takšen korak predanosti še premlad. Mogoče je to res, saj je tisoče malih otrok povezanih z Jehovinimi pričami — kar nas zelo veseli. (Mat. 19:13—15) Medtem pa, dokler ti otroci rastejo, tako telesno kot duhovno, da bi lahko sami prevzeli polno odgovornost predanosti in krsta, smo lahko prepričani, da se jih ‚označuje kot svete otroke‘, če so svojim roditeljem v veri poslušni. (1. Kor. 7:14) Toda čas se ni ustavil! Če si poslušal svoje starše v ‚karanju in opominjanju Jehovinem‘ in se učil tako doma kakor tudi v skupščini — ali ni morda že čas, da se predaš Jehovi? Če je tako, te spodbujamo, da se zatem, ko se boš o tem pogovoril s svojimi starši in starešinami v skupščini, odločiš in predaš svoje življenje Jehovi ter se krstiš. (Efež. 6:1—4; 2. Tim. 1:5—7)

Služiti, kamor te Jehova postavi

14. Kaj je potrebno upoštevati glede »zbiranja« maziljencev?

¹⁴ Ali lahko upaš, če se sedaj krstiš, da te bo Jehova poklical za člana Kristusove neveste? Seveda o tem sodi Bog, ne ljudje. Vseeno pa o tem ne bodo odločali občutki in nagnjenja neke osebe ali verovanje, ki je morda ukoreninjeno v nekaterih krščanskih sektah. (Rim. 8:28—30; 9:16) Moramo vedeti, da je »zbiranje« maziljencev skoraj zaključeno. (Primerjaj Matevž 13:36—43.) Devetnajst stoletij je veljal samo ta nebeški poziv; Jehova pa je zelo skrbno izbiral tiste, ki bodo služili z njegovim Sinom in sestavljali kraljevsko vladavino. Mnogo jih je bilo povabljenih, toda malo dragocenih je bilo tudi izbranih. (Mat. 22:2, 14) Sčasoma se je predpisano, toda omejeno število 144000 doseglo. Zatem nihče več ne bi bil maziljen s svetim duhom kot pričo, da je dobil nebeško upanje. Samo tedaj, če bi nekdo izmed ostanka »izvoljenih« postal nezvest — kar se redko zgodi — bi bilo potrebno izbrati na njegovo mesto drugega. (Rim. 8:16; 11:19; Raz. 7:1—8; 14:1—5)

15., 16. a) Kaj je očitno glede zaključka pozivanja za nebesa in zbiranja »velike množice«? b) Kaj bi izgledalo razumljivo v tem času konca, kadar je treba zamenjati nezvestega člana ostanka? c) Kako naj bi se zato gledalo na trditve nekoga, da ima nebeško upanje?

¹⁵ Ko pregledujemo, kako postopa Jehova s svojim narodom v »času žetve«, očitno vidimo, da je bilo pozivanje za nebesa končano okoli leta 1935; tedaj so tudi pravilno razumeli, da ima »velika množica« iz Razodetja 7:9—17 zemeljsko upanje. Vse je bilo tako, kakor je predvidel Jehova. V Razodetju 7:3, 4 se pokazuje, da bo prišlo do končnega »zapečatenja« ostanka duhovnega Izraela. In prav v tem času, neposredno pred »veliko stisko«, bo prišla do izraza »velika množica«, katere število ni omejeno. In ti bodo ostali pri svojem upanju, da bodo živeli na zemlji, ne bodo pričakovali, da bi bili »ponovno rojeni« za upanje v nebeško življenje. (Ps. 115:16; Jan. 3:1—8)

¹⁶ V tem poslednjem času je razumljivo, da bo verjetno zelo malo članov ostanka zapravilo svoj nebeški poziv z nezvestobo. Zato je potrebno malo zamenjav oziroma »ponovnih rojstev«. Njihove vrste so se razredčile zaradi smrti mnogih članov, zato jih je sedaj samo še nekaj tisoč. Če bi bilo potrebno nadomestiti takšnega člana, koga bo Jehova poklical? Jezus je rekel tistim, ki so bili povabljeni, da postanejo njegovi apostoli: »Vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.« (Luk. 22:28) Razumljivo je, da bo Jehova izbral nekoga, ki je že veliko let učenec in ki je vztrajal in ostal zvest v preizkušnjah, ne pa nekoga, ki je pred nedavnim postal krščeni Jezusov učenec in morda še v mnogih stvareh ni preizkušen. Tega naj ne bi jemali dogmatično, kot nekaj, kar ne trpi ugovora, in na temelju tega presojali trditev nekoga, temveč naj bi to pomagalo novim učencem, da ne bodo predrzni in da bodo prepričani v Jehovin način postopanja z njimi.

17. Kakšen odnos se začne s predanostjo in krstom in kakšna je nagrada?

¹⁷ Bodisi da smo člani »male črede« sodedičev Kraljestva ali pa upamo, da bomo večno živeli v popolnosti in sreči na zemlji, takšen odnos se začenja z našim prihodom v milost našega Očeta, Jehove. (Luk. 12:32) Kako pa pridemo v Jehovin priznani položaj? Tako da si pridobivamo spoznanje, verujemo v Kristusovo žrtev, se kesamo za naše prejšnje postopke v svetu, s pozitivnim stališčem izvršujemo Božjo voljo, predamo svoje življenje Jehovi in se krstimo. Če ostanemo v tem dragocenem odnosu z Bogom, nas bo On, ker je zvest, nagradil z večnim življenjem, s to neprecenljivo posestjo, bodisi v nebesih ali v področju Kraljestva tukaj na Zemlji. (Hebr. 11:6; Rim. 6:23)

18. Kako sedaj poteka ‚označevanje‘ in kako posamezniki pokažejo, da so ‚označeni‘ za rešitev?

¹⁸ Takoj po ločitvi »ovc« od »kozlov« pride konec. Nihče ne bo ostal na nevtralnem ozemlju, ko bo Bog izzval »veliko stisko«, ki bo odstranila ‚tiste, ki ne poznajo Boga in ne poslušajo dobre vesti o Gospodu Jezusu‘. (Mat. 25:31—46; 2. Tesal. 1:6—9) Samo tisti, ki so »označeni« za rešitev, bodo to stisko preživeli in vstopili v njegovo novo ureditev. (Razod. 7:3, 4, 9, 14; Ezek. 9:2—6) Kako srečni bodo tisti, ki so se podložili temu »označevanju« za rešitev in so bili sprejeti v odnos predanosti z Bogom Jehovo, simbolizirali to s krstom v vodi in ostali čisti na ozki poti, ki vodi v življenje! (Mat. 7:13, 14)

◻ Kakšen zgled nam je etiopski dvornik glede krsta?

◻ Zakaj nekdo ne sme oklevati s tem, da se odreče privlačnosti te ureditve v korist sprejetja Jehovinega ljubečega poziva?

◻ Kako bo zaupanje v Jehovo nekomu pomagalo, če ima skrivne dvome ali vprašanja?

◻ Kako bi morali mladi gledati na predanost in krst?

◻ Koga bi, razumljivo, Jehova izbral, če bi moral nadomestiti nezvestega duhovnega Izraelca?