Mladi so lahko srečni, tudi če je svet pokvarjen

Ta članek je napisan posebej za mlade ljudi. Zato vabimo vas, mlade, da odgovarjate, ko se bo v kraljevskih dvoranah ta članek preučeval.

»In spominjaj se Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje.« (Propovednik 12:1)

1. Zakaj mnogi mladi ljudje mislijo, da danes ni lepo biti mlad?

KAKO prijetno je biti mlad! Se ti to zdi presenetljivo? Mnogi mladi ljudje bodo opozorili na slabe razmere — zločine na cestah, nemoralo, zlorabo mamil, nosečnost najstnic, splave in spolne bolezni. Lahko vidijo in občutijo nevarnost izbruha atomske vojne ali onesnaženja okolja, ki uničuje zemljo. In lahko se sprašujejo, kaj dobrega lahko mladi ljudje pričakujejo od prihodnosti.

2. a) Zakaj je danes vseeno lepo živeti? b) Kako bi to moralo vplivati nate?

² Drugi mladi ljudje pa vedo, da biblijske prerokbe govore, da Bog ne bo dovolil ljudem uničiti zemlje. Biblija obljublja, da bo Bog spremenil stvari, tako da bo posegel in vpeljal pravičnost in mir. (Ps. 37:10, 11; 2. Petr. 3:13; Razod. 21:1—4; 11:18) Ali ti verjameš tem obljubam? Če da, tedaj bi to moralo znatno vplivati na tvoje življenje, ker pomenijo, da lahko imaš svetlo bodočnost.

3. Zakaj ni nihče premlad za to, da služi Bogu?

³ Morda misliš: ‚Ah, saj sem premlad za vse to!‘ Ampak, ali si res premlad? Biblija spodbuja mlade ljudi — mladeniče in dekleta — da služijo Bogu. (Ps. 148:12, 13) Poroča o hebrejski deklici, ki je pomagala Naamanu, oficirju sirskih čet, da je postal Jehovin služabnik. (2. Kralj. 5:2, 15—17) V Bibliji beremo tudi o tem, da so otroci pozdravljali Jezusa in da je ta vprašal verske voditelje, ki jim to ni ugajalo: »Ali niste nikoli brali: ‚Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?‘« (Mat. 21:15, 16) Jezus se je zanimal za mlade ljudi. Rekel je, naj jih spuste k njemu. Tudi v skupščinah Jehovinih prič po vsej zemlji se danes še posebej zanimajo za mlade ljudi — in za dobre stvari, ki jih delajo, ko služijo Bogu. (Mat. 19:14)

Vodila za srečno življenje

4. Kako ti lahko Biblija pomaga, da bi bil srečnejši?

⁴ Ti veš, da ti tvoji starši želijo srečo. To želi tudi tvoj nebeški Oče, Bog Jehova. V njegovi besedi, Bibliji, so nasveti, in če se jih držiš, se boš ognil mnogim težavam. Ne predpisuje ti sicer vsake malenkosti, temveč v mnogih primerih posreduje samo načelno vodilo. Te resnice ti bodo služile kot osnova za odločanje, da bi lahko sam presodil, kaj je pravilno. Primer za to je načelo, omenjeno v prejšnjem članku in o katerem si verjetno že velikokrat govoril: »Dobre navade pačijo slabi pogovori.« (1. Kor. 15:33)

5. a) Na kakšne načine lahko ‚slaba družba‘ kvari »dobre navade«? b) Kaj pokažejo v tem odstavku navedeni biblijski citati glede na 1. slab jezik, 2. nesramno govorjenje in 3. spolno razvratnost?

⁵ Kaj to pomeni? Pomeni, da lahko ljudje, med katerimi smo, vplivajo na nas. Če si veliko z ljudmi, ki govore prostaško, ali pripovedujejo nesramnosti, tedaj jih boš verjetno posnemal. Če se družiš z ljudmi, ki na spolnost in zakon gledajo drugače, kot zahteva Bog, boš prišel tako daleč, da se nad takšnimi stvarmi ne boš več zgražal. Lahko si v družbi takšnih ljudi, ne da bi to sploh opazil. Ko bereš knjige, gledaš filme ali televizijo, enostavno sprejemaš misli avtorjev vsega tega. Če so to slabe misli, bodo lahko tvoj razum ‚umazale‘. Biblija nam ne priporoča takšnih stvari, temveč nam svetuje, da se jim ognemo. (Efež. 5:3, 4; primerjaj 1. Korinčanom 6:18.) Razen tega beremo: »Ali mar ne veste, da krivičniki Božjega kraljestva ne bodo deležni? Ne motite se: ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne mehkužneži, ne hotniki moških, ne tatovi, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekljivci, ne roparji (izsiljevalci, NS) ne bodo posedli Božjega Kraljestva.« (1. Kor. 6:9, 10, EI)

6. a) Kakšne težave so imeli ljudje, ki niso poslušali biblijskega nasveta glede slabe družbe? b) Kaj si moramo zapomniti glede našega razuma in kje lahko najdemo dobro družbo?

⁶ Mi smo pod vplivom ljudi našega okolja. Po The Living English prevodu se glasi tekst v 1. Korinčanom 15:33 takole: »Če jih boste poslušali, boste začeli delati kakor oni.« Mladi ljudje so bili napeljani h kajenju, uživanju mamil, kraji in k različnim drugim nenravnostim, ker so to delali ljudje, s katerimi so se družili, ali pa so se jim ti smejali, ker tega niso delali. Ali misliš, da so ljudje, ki se ti smejijo, ker pravilno postopaš, dragoceni prijatelji? Ne smeš pozabiti, da je tvoj razum precej podoben računalniku. Če mu daješ napačne podatke, bodo tudi rezultati napačni. Zato je pametno, da se družimo z bogaboječimi ljudmi — s tistimi, ki prihajajo v Kraljevsko dvorano in se tudi tistega, kar so se tam naučili, drže. (Preg. 18:24)

7. a) Ali vsakdo, ki obiskuje krščanske sestanke, tudi obvezno živi po Božjih vodilih? b) Kateri primer iz Samuelovega časa pokaže, da to pravzaprav ni nič novega? c) Kakšen je bil Samuel in kakšni so bili rezultati?

⁷ Kaj pa bi moral narediti, kadar nekdo, ki bi moral biti zgleden, to ni? V biblijskih časih se je to večkrat zgodilo. Mladi Samuel je imel to prednost, da je služil Jehovi v shodnem šatoru, toda sinova velikega duhovnika Elija sta dajala zelo slab zgled. Bila sta malopridneža, ki sta prestopala Jehovin zakon in imela celo nemoralne odnose z ženskami, ki so služile tam, kjer se je oboževalo Jehovo. Vendar je mladi Samuel vedel, kaj je pravilno, in njunega slabega zgleda ni posnemal. V Bibliji piše: »Samuel pa je vedno bolj rastel in bil vedno bolj v milosti tako pri Jehovi kakor pri ljudeh.« (1. Sam. 2:12—17, 22—26, EI) Zato je Bog Samuela zelo blagoslovil. Ko je odrasel, je bil prerok in uporabljen je bil tudi za to, da je napisal biblijske knjige Sodnikov in Rute kakor tudi del 1. Samuelove knjige. Na Samuelu se je spolnilo, kar je zapisano v Pregovorih 20:11: »Po dejanjih svojih se da spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.« Zato, kadar vidiš, da nekdo dela napák, zaželi biti podoben mlademu Samuelu, in ne Elijevima sinovoma, ki sta sicer poznala Jehovine zahteve, pa ga nista poslušala.

Tvoja krščanska vest

8. Od kakšnih dejanj bo odvrnila biblijsko šolana vest mladega kristjana?

⁸ Kot zvest, mlad kristjan veš, da so dejanja, ki ti jih tvoja po Bibliji šolana vest ne bo odobravala. Tako na primer veš, da so mnogi prazniki poganskega izvora oziroma da so vzeti iz običajev krivih religij. Zato ti tvoja vest ne bo dovolila, da jih praznuješ. Prav tako veš, da so v šolah pogosto domoljubne prireditve ali slovesnosti, na katerih se neki narod povišuje nad drugega, in zato ne odgovarjajo tvojemu biblijskemu gledišču, ‚da je Bog iz ene krvi naredil vse narode‘. (Dej. ap. 17:26) Razen tega ti je znano, da šole često pretirano pospešujejo tekmovalne športne discipline, kar zahteva od šolarjev veliko časa — vse skupaj pa ni več sprostitev, temveč je to že tolikšna težnja po zmagovanju, da se stvar včasih izrodi celo v nasilje.a

9., 10. Kako so nekateri mladi ljudje rešili takšne primere?

⁹ Ali imaš zaradi tega, ker se držiš višjih meril, težave? Mladenič — Jehovina priča, je rekel: »Problemov v zvezi z našo krščansko vestjo imamo malo, če učitelj vnaprej pozna naše stališče — še preden postane stvar pereča.« Mladi, ki mirno in spoštljivo pojasnijo vzroke za določeno gledišče oziroma svoje stališče, ki temelji na njihovi krščanski vesti — in sicer prej, preden bo učitelj to obravnaval pred razredom in preden bo zadeva postala razburljiva — ugotovijo, da imajo v zvezi s tem manj težav.

¹⁰ Mladenič, ki ima rad glasbo in je želel igrati v šolskem orkestru, je povedal: »Učiteljici sem v začetku šolskega leta rekel, da bi rad igral v orkestru, da pa je nekaj pesmi, ki jih ne morem igrati, in povedal sem ji tudi, zakaj ne.« Kadar so te pesmi na vrsti, učiteljica ve, da ne bo igral. Včasih so nekateri učitelji spremenili celo ves program, da je odgovarjal krščanski vesti šolarjev. Kakor povedo mladi ljudje, seveda veliko pomaga, če so v šoli na dobrem glasu — in če učitelji vedo, da dejansko živijo po svoji veri in se pri pouku trudijo.

Cilji, vredni truda

11. a) Zakaj je pomembno, da si mladi ljudje postavijo cilje? b) Naštej nekaj ciljev, ki so vredni truda!

¹¹ Kaj nameravaš v bodočnosti? Ali si opazil, da mnogi ljudje nimajo nobenih ciljev; zato tudi ne uspejo. Jemljejo, kar ‚pride‘ in malo dosežejo. Eden tvojih ciljev bi lahko bil, da si pridobiš boljše ocene. Drugi cilj bi bil lahko ta, da se izučiš primernega poklica, da bi lahko skrbel zase.

12. Kakšni cilji so še važnejši?

¹² Toda Biblija pokaže, da potrebujemo tudi duhovne cilje — stvari, ki jih želimo doseči v naši službi Bogu. Božja beseda pravi, da Jehova ljubi tiste, ki »hodijo za pravičnostjo« in da bodo takšni ‚dosegli življenje, pravičnost in čast‘. (Preg. 15:9; 21:21) Jezus je rekel: »Od dni Janeza Krstnika ... je nebeško Kraljestvo cilj, h kateremu težijo ljudje.« Pavel je rekel: »Ženem se, da kako dosežem, za kar sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa, ... hitim proti cilju.« (Mat. 11:12, NS; Fil. 3:12—14) Zato je dobro, imeti cilje, ki so vredni truda.

13. Kako pomembno je točno spoznanje?

¹³ Ali ti kot mlad človek, težiš za spoznanjem? Mnogi mladi ljudje ne želijo tega, toda spoznanje o Jehovi je zelo pomembno. Jezus je, ko je molil k svojemu nebeškemu Očetu, rekel: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Jan. 17:3) Kaj bi lahko bilo pomembnejše od tega?

14. Kako ti lahko postopno napredovanje pomaga spoznati Jehovo in razumeti njegovo Besedo?

¹⁴ Se ti zdijo Božja beseda in Stražni stolpi, v katerih je razložena, zanimivi, ali pa misliš, da je to težko razumljivo? Če je tako, ti bo knjiga Moja knjiga biblijskih zgodb (nemščina ali angleščina) pomagala, da boš spoznal celotno biblijsko zgodovino v pravilnem vrstnem redu. Pomagala ti bo tudi povezati posameznosti in jih boš lažje razumel. Knjiga Uporabi svojo mladost za najboljše, ti bo pomagala razumeti biblijska vodila, ki bodo povečala tvojo življenjsko radost. Čim več se naučiš, tem lažje se ti bo zdelo učenje in želel boš preučevati težavnejše gradivo, tudi študijske članke v Stražnem stolpu, zatem misli iz Teokratične službe usposabljanja in tedensko boš po programu bral Biblijo. Vsega tega ne moreš narediti v enem dnevu, toda lahko boš razvil duhovno zrelost, če imaš določen cilj in postopoma napreduješ v spoznanju. (Preg. 1:5; 2:10—12)

15. Kakšne cilje bi si še lahko določili?

¹⁵ Ali želiš prednosti v krščanski službi? Si si določil cilj, da vsak teden ali vsak mesec nekaj časa preživiš v službi oznanjevanja od hiše do hiše? Ali vabiš tudi druge mlade ljudi, da gredo s teboj? Si želiš, da bi bolje poučeval na ponovnih obiskih in biblijskih študijih na domu? Nekateri mladi ljudje imajo cilj, da vsako leto med šolskimi počitnicami služijo kot pionirji (to je kot polnočasni oznanjevalci).

16. Kakšne dolgoročne cilje bi si morali postaviti?

¹⁶ Imaš tudi daljnosežnejše načrte? Kaj želiš doseči v letu dni ali kaj nameravaš čez pet let, v kolikor še ne bi prišel konec sestava stvari? Morda želiš postati splošni pionir ali težiš za drugimi prednostmi, kot je služba v Betelu, ki skrbi za biblijsko literaturo v deželi, kjer živiš? Če imaš cilj in se ga trudiš doseči, bo tvoje življenje bolj uspešno.

17. a) Kje najdeš zgledne ljudi, ki so se v mladosti trudili izboljšati svoje spoznanje in sposobnosti? b) Ali poznaš koga, ki odgovarja temu opisu?

¹⁷ Premisli o ljubečih starešinah v tvoji skupščini in pokrajinskih in okrožnih nadzornikih. Tudi oni so bili mladi kakor ti. Toda poglabljali so svoje spoznanje in svoje sposobnosti, seveda že pred leti, in tako služijo Bogu in svojim bratom. Te njihov zgled spodbuja k temu, da čas, ko si še mlad, dobro izkoristiš? Če da, tedaj boš lahko nekoč rekel kakor psalmist: »Bog, učil si me od mladosti, in še do sedaj oznanjam čuda tvoja.« (Ps. 71:17)

Premisli o Timoteju

18. Zakaj je bil Timotej odličen zgled v stvareh, o katerih smo govorili?

¹⁸ Timotej je bil glede tega izjemen primer. Pavel mu je pisal: »Ker od detinstva poznaš Sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje (rešitev, NS) po veri v Kristusu Jezusu.« (2. Tim. 3:15, EI) Timotej se je kot otrok poučeval o resnici in zavedal se je, da je to veliko vredno. Rasel je v veri in spoznanju. To ni ostalo neopaženo, ker v Svetem pismu piše, da so »za njega dobro pričali bratje«. Doživel je izredno prednost, bil je sodelavec in sopotnik apostola Pavla, ko je ta v nežidovskem svetu ustanavljal skupščine. (Dej. ap. 16:2—5)

19. Kako naj bi bil Timotej poskrbel za to, da se ni preziralo njegove mladosti?

¹⁹ Tudi ti lahko delaš kakor Timotej. Trdno se oprimi resnice. Izkoristi obilje časa, ki ga imaš sedaj, ker še nimaš zamudnih družinskih dolžnosti in velikih nalog v skupščini. Preučuj in razvijaj spoznanje in sposobnosti. Večina mladih ve, da je Pavel pisal Timoteju: »Nihče naj tvoje mladosti ne prezira.« Važno je tudi, da vemo, kaj je Timotej naredil v zvezi s tem. Pavel je rekel: »Temveč bodi vernikom zgled v besedi, v vedenju, v ljubezni, v veri, v čistosti« (1. Tim. 4:12, EI) Razen tega mu je Pavel pisal: »Pred mladostnim poželenjem beži, prizadevaj si pa za pravičnostjo, vero, ljubezen in mir z onimi, ki Gospoda kličejo s čistim srcem.« (2. Tim. 2:22, EI) Če si boš zares prizadeval za vse to, boš videl, da je živeti danes — čudovito.

20. Kakšno je tvoje stališče, ko vidiš, da se stari svet bliža koncu?

²⁰ Stari svet se približuje katastrofalnemu koncu, ti pa lahko, če posnemaš zgled Samuela, Timoteja in drugih zvestih Božjih služabnikov, pričakuješ nekaj boljšega. Prizadevaj si za Božjo naklonjenost. Teži za tem, da preživiš bližnji konec starega sestava stvari in živiš v pravičnih razmerah, ki bodo vzpostavljene. Da, poslušaj nasvet apostola Pavla: »Za to skrbi, v tem bivaj, da bo napredek tvoj očiten vsem.« (1. Tim. 4:15)

[Podčrtna opomba]

MLADI! NA KAJ BOSTE MISLILI, KO BOSTE SKUŠALI NAJTI PRAVO SREČO?

◻ Zakaj je sedaj živeti in biti mlad — lepo?

◻ Kateri otroci so v biblijskih časih služili Bogu?

◻ Zakaj bi se morali ogibati slabe družbe?

◻ Kako se lahko izogneš problemom v šoli?

◻ Zakaj bi ti morali biti cilji pomembni?

◻ Katere cilje, ki so vredni truda, si lahko danes postavite?

◻ Za katerimi dolgoročnimi cilji bi naj težili?

◻ Kateri je glavni cilj, ki ga želiš doseči, in kako bi ga lahko dosegel?

»Samo Bogu bodi tiho vdana, duša moja, zakaj od njega pride pričakovanje moje. Samo on je skala moja in rešitev moja, grad moj visoki, ne omahnem. Na Boga je oprta rešitev moja in slava moja; skalo moči svoje, pribežališče svoje imam v Bogu. Zaupajte vanj vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog nam je pribežališče.« (Psalm 62:5—8)