V nemirnem svetu vzgoji srečne otroke

To je prvi od dveh študijskih člankov. Namenjen je staršem in otrokom, medtem ko je drugi za mlade.

»O, da bi imel tako srce, da bi se me bali in spolnjevali vse moje zapovedi vse dni, da bi bilo dobro njim in njihovim otrokom vekomaj!« (5. Mojzesova 5:29, EI)

1. Zakaj je tema tega članka tako zelo pomembna za nas?

»MOJ PRVI OTROK!« S temi radostnimi besedami mati nežno stisne drobno dete k svojim prsim. Biblija govori o nežnostih matere kot o primeru čustva, ki bi moralo vladati v krščanski skupščini. Celo krivične osebe ljubijo svoje otroke in jim izkazujejo dobro. Koliko bolj bi morali mi, ki ljubimo pravičnost, skrbeti za svoje otroke in jih vzgojiti za življenje v današnjem svetu! (1. Tesal. 2:7; Ps. 127:3—5; Mat. 7:11)

2. Kateri izvor nasvetov in vodstva glede vzgoje otrok je najboljši? Zakaj?

² Toda mladi starši kmalu ugotovijo, da je vzgoja otrok resna odgovornost. Kje lahko najdeš zdrave nasvete in vodstvo? Zakaj se ne bi obrnil k Stvarniku? On je povzročil, da se rojevajo otroci. (1. Moj. 1:28) Videl je vsakega otroka, ki se je kdaj rodil, in tudi rezultate truda njegovih staršev. Njegovi nasveti so najboljši. Zapisani so v Bibliji — skupaj z zgledi ljudi, ki so poslušali njegova načela, in drugih, ki niso naredili tako. (Preg. 3:5, 6)

3. a) Kaj potrebujejo naši otroci? b) Zakaj bi nam to ne smelo vzeti poguma?

³ Kaj nas ta čudovita knjiga nauči o vzgoji otrok? Pokaže nam veliko stvari, o katerih sodobni izvedenci menijo, da so jih oni odkrili. Med drugim pokaže, da otroci potrebujejo ljubezen in varnost. Moralo bi se jih poučevati o Bogu in njegovi Besedi. Potrebujejo krepostno vzgojo, koristne nasvete, dober zgled in primerno družbo. Morali bi se naučiti pokoravati se in spoštovati oblast. Moralo bi se jih poučiti o naravnosti in zakonu, o tem, kakšnega človeka naj bi si želeli za moža ali ženo oziroma kakšni morajo biti sami, in tudi, kako lahko postanejo dobri starši. To se bo vam — staršem, zdelo ogromno delo. Toda spomni se, da Biblija lahko pomaga z modrostjo. ‚Neizkušenim‘ lahko da ‚razumnost‘, in mlademu človeku ‚spoznanje in razsodnost‘. Preglejmo nekaj od tega, kar v njej piše o vzgoji otrok. (Preg. 1:4)

Biblijski primeri

4. a) Kaj so se učili otroci bogaboječih staršev? b) Kdo jih je poučeval in kako?

⁴ Biblija pokaže, da so otroci bogaboječih staršev rasli v brezskrbnosti, ker so živeli v družinah, ki so bile v skrbeh zaradi njihovih slabih točk in so jih zaščitili. (1. Moj. 33:14; 43:8) Otroke so učili, kako naj se pozneje sami žive — David je bil pastir in Jezus je bil tesar. (1. Sam. 16:11; Marko 6:3) Naučili so jih tudi nečesa, kar je še veliko pomembnejše — poučili so jih o presenetljivih lastnostih velikega Boga JEHOVE. Tega se otrokom ni govorilo pri verouku ali v nedeljski šoli, temveč so jih o tem poučevali starši, ker se oni za svoje otroke najbolj zanimajo. Jehova je od Izraelcev pričakoval, da svoje sinove in vnuke spoznajo z njim in njegovimi zakoni. (5. Moj. 4:9, 10) Starši so svoje otroke poučevali ob vsakem času — doma ali na poti, ko so legli in ko so vstali. Poučevali so jih s svojimi besedami in zgledom, tako so prenašali čudovite resnice bodočim pokolenjem. (5. Moj. 11:18—21)

5. Kaj v znanem biblijskem slovarju piše o vzgoji otrok?

⁵ V znanem francoskem Biblijskem slovarju piše, da so starši otroka takoj, ko je začel govoriti, naučili nekoliko odstavkov iz biblijskega zakona. »Njegova mati mu je ponavljala stavek; ko si ga je zapomnil, sta začela z drugim. Pozneje so dali otrokom napisane odstavke, ki so jih že znali na pamet. Tako so jih naučili tudi brati, in ko so odrasli, so se lahko še naprej versko poučevali z branjem in razmišljanjem o Gospodovem zakonu.a V tem slovarju še piše: »Otrok je v zavetju družine in v naročju svojega očeta in matere sprejel prvi in najkoristnejši moralni pouk.« (Zv. II., stolpec 1596.)

6. a) Kakšni so bili zanimivi doživljaji izraelskih otrok? b) Ali imajo vaši otroci podobne izkušnje in če da, kakšne koristi imajo od tega?

⁶ Bog je vedel, da otroci radi kaj novega doživijo in da se lahko to izkoristi za njihovo poučevanje. Zato so »malčke« jemali s seboj na zanimiva potovanja v Jeruzalem, da bi tam poslušali, ko se je bral Božji zakon. (5. Moj. 31:12, 13) Tudi vaši otroci lahko uživajo v podobnih blagoslovih, če redno obiskujemo pokrajinske in okrožne sestanke Jehovinih prič, kjer jim lahko koristi, kar slišijo, kjer pomagajo kot prostovoljci in kjer si najdejo nove prijatelje. Naredite lahko, da so jim takšni dogodki veliki doživljaji, tako kakor so bila potovanja v Jeruzalem posebne dogodivščine za izraelske otroke.

7. Zakaj je dober zgled tako pomemben?

⁷ Bog ve, kako pomemben je dober zgled. Otroci posnemajo vse, kar vidijo. Lahko se naučijo nekega jezika — čeprav je to težko — tako, da ponavljajo, kar slišijo. Bog je rekel: »O da bi imeli tako srce, da bi se me bali to hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj!« V Bibliji piše: »Dobri zapušča dediščino sinov sinovom.« (5. Moj. 5:29; Preg. 13:22) Zato je veliko odvisno od tebe. Kot starši bi morali dati vse od sebe, da bi dali pravilen zgled, ker gotovo ne želimo, da bi naši otroci posnemali kaj napačnega.

Slaba družba

8. Kaj bi se morali vprašati v zvezi z družbo svojih otrok?

⁸ Bog nas je opozoril tudi na nevarnosti slabe družbe. V njegovi besedi piše: »Dobre navade pačijo slabi pogovori.« (1. Kor. 15:33) Zato je potrebno vedeti, s kom se tvoji otroci družijo. Poznaš njihove prijatelje? Jih smejo pripeljati domov, tako da jih lahko spoznaš? Ali pa otroke enostavno pustiš zunaj, samo da te ne bi motili? Ali veš, kakšen jezik poslušajo tvoji otroci in kako prijatelji tvojih otrok gledajo na laž, krajo in mamila?

9. Kaj bi lahko ti sam naredil, da bi pomagal svojim otrokom najti boljšo družbo?

⁹ Kje bi lahko tvoji otroci našli boljše prijatelje, če njihova sedanja družba ni takšna, kot jo želiš? V skupščini Jehovinih prič — kjer se ne dopušča nesramnega govorjenja, laži, kraje in kjer se ne uživa mamil. Ali si želiš, da bi se drugi v skupščini več družili s tvojimi otroki? Zakaj ne poskrbiš za to? Si ti v tem pogledu vse storil? Zakaj ne bi povabil druge mlade k sebi domov ali jih prosil, da gredo s teboj na krščansko oznanjevanje ali da skupaj delate kaj koristnega?

10. Kako lahko svojim otrokom pomagaš, da bodo boljši tudi za druge?

¹⁰ Če si že vse to poskusil, pa še vedno obstaja ta problem, se lahko vprašaš: Zakaj? Ali si šele pred kratkim začel živeti po biblijskih načelih? Nekateri mladi ljudje, ki hodijo v kraljevsko dvorano, še niso povsem premagali določenih slabosti, da bi bili dobra družba za druge. Tako je mlada deklica rekla o drugi: »V kraljevski dvorani je v redu, toda ne bi verjeli, kako se obnaša v šoli!« Zaradi lahkomiselnega stališča do spolnosti se drugi v šoli ne želijo družiti z njo. Kako lahko pomagaš svojim otrokom, da v tem pogledu spremenijo svoje gledišče? Tvoji napotki, vaš družinski biblijski študij, sodelovanje tvoje družine v krščanskem pričevanju, tvoj osebni zgled v govoru, obnašanju in poštenosti in tvoji napori bodo pomagali, da pravilna načela prodrejo v otrokovo srce. Če je potrebno, lahko prosiš tudi starešine skupščine, da ti ljubeče pomagajo. (Jakob 5:13—15)

Družinski problemi

11. Zakaj ne bi smel obupati, če so nekateri člani tvoje družine slab zgled?

¹¹ Toda kaj tedaj, če imaš v svoji družini resne probleme? Kaj tedaj, če tvoj neverni zakonski tovariš živi ravno nasprotno od zdravih biblijskih načel? Nikar ne obupaj. S primernim vplivom in pomočjo Božjega duha se lahko doseže čudeže. So otroci, ki so premagali navidezno nepremostljive probleme in so postali dobri mladeniči in mladenke. Ljudje so Božja stvarjenja in celo majhni otroci lahko že pokažejo presenetljivo moč, kadar jih prijatelj usmeri na pravo pot, če jim pomaga pozoren in obziren starejši človek, ali eden od staršev, ki je v veri, čeprav odraščajo v družinah, kjer je več nevernih.

12. V čem sta Lot in Timotej spodbudna zgleda?

¹² Oglejmo si na primer Lota. S svojo družino je živel v pregrešni Sodomi, in njegova žena je očitno želela tam tudi ostati. Vseeno je Lot s hčerkama zbežal — in preživeli so uničenje mesta. (1. Moj. 19:15—17, 23—26) Oče mladega Timoteja je bil neveren, toda njegova mati in stara mati sta ga poučevali po Bibliji; in zrasel je v zvestega naslednika Jezusa Kristusa ter postal vdan tovariš apostola Pavla. (2. Tim. 1:5; 3:14, 15) Celo če je tvoj zakonski tovariš neveren, ti lahko Bog pomaga, da vsadiš v srce svojih otrok globoko ljubezen do resnice in pravičnosti.

Vzgoja in poučevanje

13. a) Zakaj bi mladi kristjani morali učenje resno jemati? b) Kako Salomonov primer pokaže pomembnost pravilnega govorjenja?

¹³ Ali spodbujaš svoje otroke, da se učijo v šoli in v skupščini? Potrebuje tvoja družina poučevanje? Za Izraelce je bilo zelo važno. To so bili izobraženi ljudje. Njihovi otroci so lahko brali Svete spise. Tvoji otroci pa naj razen tega, da berejo Biblijo, o njej tudi govorijo z drugimi. Ali se slovnično pravilno izražajo? Če si morda ti (slovnično) slabo govoril, si se z leti verjetno popravil, tako da lahko tvoji otroci poslušajo pravilen govor? Salomon je skrbno izbiral besede, s katerimi je slavil Boga. Zato lahko beremo: »Propovednik si je prizadeval, da najde prijetnih besed; in napisano je bilo, kar je pošteno, besede resnice.« (Propov. 12:10)

14. Kako lahko svoje otroke naučimo, kako se pravilno odloča?

¹⁴ Razumljivo je, da želimo, da bi naši otroci zrasli v zrele osebnosti in da bi pravilno odločali oziroma v soglasju z Božjo besedo. Zato je dobro, če se jih zelo zgodaj prične učiti pravilna načela — ne le, da se jih nauči samo zapovedi, ki jih morajo poslušati, temveč jim je potrebno razložiti tudi vzroke za to. Tedaj se bodo otroci naučili, kako lahko sami pravilno odločajo.

15. a) Kakšno važno podporo potrebujejo naši otroci? b) V katerem pogledu moramo biti zelo oprezni?

¹⁵ Naši otroci so v stiku s pokvarjenim svetom. Zato je zanje važno, da vidijo v nas določeno moč in da nam zaupajo; vedeti bi tudi morali, da jim bomo podpirali, če pravilno postopajo, kakor je Sara branila Izaka pred Izmaelom. (1. Moj. 21:9, 10) Zapomniti bi si tudi morali, da otrokom, če od njih pričakujemo pravilne stvari, tako tudi pomagamo, da dejansko uspejo. »Ali veš, zakaj z nami nimaš nobenih težav?« je vprašala mlada Jehovina priča svojega očeta? »Ker ne misliš, da bomo kaj narobe naredili — od nas pričakuješ, da pravilno delamo, in mi ne naredimo drugače.« Kako pogosto starši svoje otroke obtožijo za nekaj, nato pa ugotovijo, da tega sploh niso naredili! Če obtožiš otroke, da lažejo, pa to ni res, bodo menili, da od njih pričakuješ, da lažejo, in naslednjič se bodo morda res zlagali.

16. a) Kaj se danes spodbuja glede krščanskih sestankov? b) Veš za kakšen primer, ki pokaže, kako so sestanki koristili otrokom?

¹⁶ Veliko staršev je ugotovilo, da je zelo pametno jemati otroke že od ranega detinstva s seboj na sestanke, kjer se govori o Božji Besedi. Toda ne sesti v sosednji prostor ali iti z njim v zadnji del dvorane (razen iz upravičenega razloga za kratek čas), temveč jih naučiti, da tiho sedijo, cenijo sestanek in korist od dobrih stvari, o katerih se govori. Še danes se nekateri odrasli, ki so stanovitni v veri, spominjajo gorečnosti svojih staršev, ki so jih redno, čeprav je bilo daleč, jemali s seboj na takšne sestanke. Starešina neke skupščine se spominja, da so njegovi starši, ko so se pripravljali na študij Stražnega stolpa, govorili o zamotanih prerokbah, medtem ko se je on, ker je bil še majhen, igral na tleh. Verjetno niso mislili, da jih je on poslušal, in še manj, da bi se več kot pol stoletja zatem teh pojasnil še spominjal!

17. Katere biblijske primere o tem, da so bili otroci na sestankih, lahko poveš in kaj bi se glede tega morali vprašati?

¹⁷ Za časa Ezre so vsi, ki so imeli dovolj sposobnosti razumevanja, stali od jutra do poldneva in poslušali branje iz Svetih spisov. (Neh 8:2, 3) Bi bili tvoji otroci zraven, če bi ti takrat živel, ali pa bi se ti zdelo, da je gradivo pretežko in branje predolgo in bi jih pustil, da se igrajo? Jožef in Marija sta »vsako leto (hodila) v Jeruzalem na praznovanje pashe«, zato sta bila tam tudi, ko je bil Jezus star dvanajst let. (Luk. 2:41—49) Bi ti potoval tako daleč peš ali na oslu, da bi se udeležil tega praznika? Ko je pozneje prišla poslušat Jezusa množica ljudi, so bili z njimi tudi »mali otroci« in ker niso imeli kaj jesti, jih je Jezus čudežno nahranil. (Mat. 14:21; 15:38) Bi bil ti vzel svoje otroke s seboj, ali pa bi bili ostali doma, da ne bi zamudili navidezno obveznega obroka?

18. Kako še lahko pokažemo cenjenje za krščanske sestanke?

¹⁸ Ali tvoji otroci vedo, da resno jemlješ sestanke, na katerih se preučuje Biblijo? Ali vidijo, da imaš te sestanke za dovolj pomembne, to pomeni, da nisi samo tam, temveč na njih tudi sodeluješ, tako da komentiraš oziroma odgovarjaš, kadar je to potrebno? Ali se boš s svojimi otroki pripravil na študij članka, tako da bi lahko, ko se bo v skupščini obravnaval, vsakdo od vas vsaj enkrat odgovoril?

Visoki cilj

19. Kakšno jasno stališče bi morali imeti o vzgoji naših ljubljenih otrok?

¹⁹ Lahko nekdo vse to popolnoma obvlada? Seveda ne? Stvari, o katerih smo govorili, so stvari, za katerimi naj ne teži, to niso cilji, ki bi že bili doseženi. V tem svetu bodo vedno problemi, toda Biblija nam pokaže možnosti, kako se lahko z njimi borimo, in če se trudimo delati tako kot želi Bog, nam bo pomagal. Neki krščanski oče je na vprašanje, kako to, da imajo njegovi otroci tako močno vero, odgovoril: »Res ne vem. Nič nenavadnega nismo naredili. Samo trudili smo se uporabljati nasvete, ki smo jih dobili iz Biblije in od organizacije.«

20. a) Kaj lahko med drugim naredimo, da bi danes vzgojili otroke v srečne ljudi? b) Zakaj sta naslovni tekst tega študija in stavek iz Pregovorov 20:7 za nas spodbuda v tem pogledu?

²⁰ Če hočeš danes vzgojiti otroke v srečne ljudi, je torej predvsem važno, da jim daš pravilen zgled. Poučuj jih od malega. Veseli se vsega, kar naredijo prav, in poskušaj jim pomagati, da ostalo popravijo. Veseli se z njimi njihovih radosti in življenja. Pokaži, da jih ljubiš. Delaj v soglasju z Božjo voljo, in on bo blagoslovil svoj trud. Zapomni si navdihnjene besede Salomona, ki te bodo moralno dvignile: »Pravični hodi v svoji poštenosti (čistosti, NS). Blagor njegovim otrokom za njim.« (Preg. 20:7, EI)

[Podčrtne opombe]

Božje zapovedi so morali zapisati na podboje in jih zapisane nositi tudi s seboj — to pa bi kaj malo koristilo, če ljudje ne bi bili znali brati. (5. Moj. 6:8, 9; 27:8) Vsak kralj si je moral prepisati celoten zakon in ga dnevno brati. (5. Moj. 17:15, 18, 19) Mladenič iz Sukota je popisal imena vodilnih mož tega mesta. (Sodniki 8:14)

Branje in pisanje ni bilo omejeno samo na izobraženi razred. V svojem komentarju o knjigi Sodnikov je James D. Martin napisal, da se je »nekoliko najbolj zgodnjih dokazov za alfabetsko pisavo našlo v jamah, napisali pa so jih sužnji v rudnikih na Sinaju«. Amos je bil ponižen ovčerejec. Miha je bil vaški prerok iz vasi Moraste (Amos 1:1; Miha 1:1), vendar sta napisala vsak po eno knjigo Biblije.

V apokrifni Prvi knjigi Makabejcev, napisani verjetno ob koncu drugega stoletja pred n. št. piše, da je imelo ljudstvo prepise Zakona v svojih hišah. (1. Knj. Makabejcev 1:55—57, EI) Židovski zgodovinar Jožef je v svojem pregledu prvega stoletja izjavil, da je Zakon zapovedoval, da je treba ‚otroke naučiti brati ter jih poučiti o zakonih in delih svojih prednikov‘. (Against Apion, II, str. 375 (25), angl.)

STARŠI IN OTROCI, KAKO BI ODGOVORILI NA TALE VPRAŠANJA?

◻ Kje bi starši morali poiskati nasvet o vzgoji otrok in zakaj?

◻ Kakšne primere dobre vzgoje otrok najdemo v Bibliji?

◻ Kako lahko starši spretno nadzorujejo družbo svojih otrok?

◻ Kako se lahko z uporabo biblijskih načel reši probleme v versko neenotni družini?

◻ Kaj morajo storiti starši, da bi svoje otroke primerno vzgojili?

◻ Ali bi lahko starši in otroci pričakovali, da bodo vse popolnoma obvladali? Kako vseeno lahko uspejo?

[Slika na strani 21]

Ali kot roditelj daješ dober zgled, tako da na sestanku nisi samo poslušalec, temveč tudi sodeluješ, ko se diskutira o Božji besedi?