Služabniki Kraljestva — napredujte!
»Izvrši delo evangelista, spolni svojo službo.« (2. Timotejev 4:5, EI)
1. Kakšna je razlika med duhovnim stanjem Babilona Velikega in Jehovinih prič?
V MNOGIH deželah so duhovni pašniki krive religije posušeni — in vode, na katerih sedi Babilon veliki, usihajo. To nas spomni na Izaijevo prerokbo, ki se izpolnjuje v našem času, najdemo pa jo v Izaiji 65:13: »Glej, hlapci moji bodo jedli, vi pa boste lačni; glej, hlapci mojo bodo pili, vi pa boste žejni; glej, hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali.« Tako je zato, ker Jehovino ljudstvo zares najprej išče Božje Kraljestvo, tako da po vsej zemlji oznanjujejo dobro vest o Božjem Kraljestvu, Sina in Kralja Jezusa Kristusa. (Razod. 14:6—8; 16:12; 17:5, 15)
2. Kdo je dolžan napredovati — kot služabniki Kraljestva?
2 Veličasten poziv današnjih dni se glasi: ‚Napredujte, služabniki Kraljestva!‘ Da bi spolnili ta poziv kot telo naslednikov našega Gospoda Jezusa Kristusa, so vse Jehovine priče, bodisi da so nadzorniki ali ne, možje, žene, mladeniči in dekleta — dolžni nastopiti za Božje Kraljestvo. (Psalm 145:10—12; 148:12, 13; 2. Timotejev 4:2, 5) Tako delajo, čeprav nekateri zaradi okoliščin ne morejo storiti toliko kot drugi. Vseeno pa nas njihova dejavnost spomni na vdovo, ki je dala vse, čeprav sta bila to samo dva kovanca majhne vrednosti. (Luk. 21:1—4)
3. V koliki meri potrebuje človeštvo dobro vest o Kraljestvu v tem času in kaj vest o Kraljestvu vključuje?
3 Ali človeštvo danes potrebuje Božje Kraljestvo? Da in še kako ga ljudje potrebujejo! Ne samo, da mora odstraniti bolečine, bolezni, žalost in smrt, temveč tudi vso nepoštenost, zlobnost, hudodelstva, nasilje in vojne, da, odstraniti mora nepravičnost in pristranost. (Izaija 9:7) Če si prizadevamo kot služabniki Kraljestva, dajemo ljudem nekaj, v kar lahko upajo, nekaj, kar jih bo podpiralo do uničenja Satanove ureditve v Harmagedonu. Zaradi vse večje nezakonitosti moramo ljudem oznaniti ne le vesti ljubezni in upanja, temveč tudi opominjajočo vest o ‚dnevu maščevanja Boga našega‘. (Iza. 61:2)
4. Kakšen bi moral biti prvenstveni motiv, da je nekdo delaven služabnik Božjega Kraljestva?
4 Kako bi lahko v svetu, polnem nepravilnih pobud in kjer prevladuje duh sebičnosti, požrtvovalno opravljali službo Božjih Služabnikov (ministrov)? Predvsem tako, da imamo pred očmi ljubečo dobroto, ki nam jo je izkazal Jehova; enostavno moramo želeti napredovati iz ljubezni do njega in iz cenjenja do vsega, kar je on že storil za nas, kar dela in kar bo še naredil. Ljubiti Boga, kakor nas spominja apostol Janez, pomeni, poslušati oziroma spolnjevati njegove zapovedi, ena od njih pa je oznanjevati dobro vest o njegovem Kraljestvu. (Mat. 24:14; 1. Jan. 5:3) Boga Jehovo se obtožuje tudi kot krivca za človeške stiske in se ga obrekuje kot Boga, ki večno muči ljudi. Gotovo nas bo ljubezen do Jehove, našega ljubečega nebeškega Očeta, spodbujala, da napredujemo kot njegovi služabniki in pomagamo odstraniti z njegovega imena takšno hudobno obrekovanje.
5. Kakšni bi morali biti dodatni nagibi, da bi si še naprej prizadevali kot služabniki Božjega Kraljestva?
5 Ljubezen do bližnjega nas bo tudi navedla, da si prizadevamo kot služabniki Božjega Kraljestva. Ljubezen do bližnjega nas bo navedla, da postavimo njegove duhovne interese in njegovo večno dobro pred svoje ugodnosti. Ljubezen nas bo spodbujala, da vedno znova in temeljito obdelamo naše področje. Iz ljubezni bomo pripravljeni ljudi ponovno obiskovati in se obvezali, da tedensko preučujemo Biblijo s tistimi, ki ljubijo resnico. To pomeni, da želimo biti prijazni, potrpežljivi, blagi in obzirni, sočutni in sposobni vživeti se v čustva drugega.
6. Zakaj ne bomo imeli radosti, če zanemarimo našo službo?
6 Ali zares verujemo Božji besedi? V njej piše, da je ‚veliko bolje dajati, kakor jemati‘. (Dej. ap. 20:35) Če zanemarjamo službo oznanjevanja, s svojim postopanjem pokažemo, da dejansko ne verujemo v te Jezusove besede. Zajamčeno nam je tudi, da bomo ‚obilno želi, če obilno sejemo‘ in da bo ‚radodarna duša napredovala‘, ter da bo tisti, ‚ki napaja, tudi sam napojen‘. To niso samo plitke fraze, temveč nizbežne resnice in načela, ki preskušajo našo ljubezen do Boga Jehove in do našega bližnjega, kakor tudi našo zvestobo do Božjega Kraljestva. (2. Kor. 9:6; Preg. 11:25)
7. Kako se lahko nekdo izkaže, da je čist krvi vseh ljudi?
7 Toda ne gre samo za življenja drugih. Kot služabniki Božjega Kraljestva se moramo truditi, da ne bi bili krivi za prelito kri. Spomnimo se besed, zapisanih v Ezekielu 33:2—4: »Sin človekov, govori sinovom svojega ljudstva in jim reci: Ako pošljem meč nad deželo, ljudstvo dežele pa vzame koga izmed sebe in ga postavi za čuvarja; in ta vidi kako meč prihaja nad deželo, zatrobi na trobento in posvari ljudstvo: če kdo sliši glas trobente pa se ne da posvariti, tako da meč pride in ga pobere, pride njegova kri nad njegovo glavo.« (EI) Želeti bi morali, da bi mogli reči kakor apostol Pavel: »Čist (sem) krvi vseh.« (Dej. ap. 20:26, 27)
Kako se služba izvršuje
8. Katera vprašanja se upravičeno pojavljajo o tem, kako služiti?
8 Kako bomo napredovali? S svojo močjo? S ponosnim in samozavestnim vedenjem? Tako da zaupamo dobesednemu orožju? Ali tako, da gremo v drugo skrajnost in smo plašni, malodušni in mlačni in nas je strah ljudi? Bomo predrzni in prezirali vodstvo tistih, ki jim je zaupano vodstvo med nami? Nikakor ne! Še posebej si moramo zapomniti naslednje tri stvari:
9. a) Kako nekdo napreduje v službi z Jehovino močjo? b) Kakšno navodilo najdemo v 1. Petrovem 3:15 glede našega vedenja v službi?
9 Prvič: Kot služabniki Božjega Kraljestva napredujemo z močjo Boga Jehove, prosimo ga za njegovega duha, da nas spodbuja, razsvetljuje in nam daje novih moči. Če napredujemo z Jehovino močjo, lahko pokažemo takšno srčnost govora, odkritost in pogum, kakršnega sta pokazala Peter in Janez, ko sta govorila s tedanjimi verskimi voditelji. (Dej. ap. 4:13) Istočasno bi morali o naši vesti govoriti blago in z globokim spoštovanjem. (1. Petr. 3:15)
10. a) Kaj pomeni, da je nekdo ‚čist nosilec‘ Jehovine vesti? b) Kakšen je nasvet v zvezi s tem v Filipljanom 1:10, 11?
10 Drugič: Napredovati želimo kot čisti nosilci Jehovine vesti, in poslušati, kar beremo v Izaiji 52:11: »Očistite se, ki nosite Jehovine posode!« (EI) Jehovine posode — dragocene resnice njegove Besede, so danes neoporečno čiste, lepe in pravične. Zato bi morali vsi tisti, ki prinašajo ljudem te resnice, biti moralno čisti in duhovno lepi. Mar ne vabimo ljudi, da se moralno očistijo in opuste mesena dela, kakor je delal Jezus, namreč ‚vabil je grešnike h kesanju‘? (Luk. 5:32) Mar jim tedaj ne bi morali biti dober zgled v vsem tem? Spomnimo se, kaj je Pavel svetoval kristjanom v Filipih: »Da presojate, kaj je boljše in kaj ne; da bodete čisti in brez spotikljaja za dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravičnosti, ki se množi po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Bogu.« (Filip. 1:10, 11)
11. a) Kako pomembno je za Božjega služabnika oblačenje? b) Čigav dober zgled bi morali posnemati v zvezi s tem?
11 Tretjič: medtem ko se tako trudimo, bi morali želeti, da smo vedno primerno oblečeni. Težko je razumeti, kako lahko katerikoli Jehovin služabnik želi posnemati stil, ki je značilen za nemoralen in uporen živelj Satanovega sveta. Zakaj bi poskušali biti podobni svetu, za katerega govoriš ljudem, da se bo končal, ker ga bo Bog upravičeno odstranil? Zakaj bi poskušal biti podoben svetu in drugačen od Jehovinega ljudstva? Mar ne bi bilo bolje, da izgledamo kot Jehovin narod in se tako ločimo od posvetnih ljudi? Komu hočemo ugajati in čigavo naklonjenost si želimo? Zakaj se glede lepega oblačenja in nege ne bi ravnali po zrelih bratih in sestrah, ki so v naših skupščinah? Mar ne bi mogli sprejeti njihovih predlogov in posnemati njihov dober zgled? (1. Timotejev 2:9; 1. Petrov 3:3, 4, 16, 17)
12. Kakšna je korist oznanjevanja od hiše do hiše?
12 Priznamo, da nekomu ni lahko hoditi od hiše do hiše in govoriti o dobri vesti Božjega Kraljestva. Toda vedno znova se je pokazalo, da je pomembno in učinkovito. (Mat. 10:7, 11—13; Dej. ap. 20:20, 21) To oznanjevanje po hišah je postalo ‚zaščitni znak‘ Jehovinih pravih služabnikov. Ta dejavnost po hišah ni učinkovita samo zato, ker prinašamo vest drugim, temveč je delo koristno tudi za vse nas. Že dejstvo, da se naše telo brani takšne dejavnosti, pokaže, da krščanski služabnik, kadarkoli gre v to službo, zmaga nad svojim telesom. (1. Kor. 9:16, 27)
Skrb za družino in za njeno pravilno vedenje
13. Zakaj odgovornosti, ki jih imajo mnogi, razen obveznosti, da so služabniki, zahtevajo uravnoteženost?
13 Razen odgovornosti, ki jih imamo kot služabniki Kraljestva, imajo tisti z družinami še dodatne obveznosti. Prizadevni služabniki Kraljestva, ki imajo družino, morajo poučevati svoje otroke — ker je to naloga, ki jim jo je dal Bog. Vsako leto je med tistimi, ki se krstijo, precej mladih, ki so jih starši vzgojili v ‚strahu in svarjenju Jehovinem‘. (Efež. 6:4) Žalostno je reči, da so to obveznost in priložnost nekateri zanemarili, zaradi česar so zelo nesrečni. Gotovo so služabniki, ki si prizadevajo napredovati — tudi uravnoteženi. Ne želimo zapostavljati delo po hišah z izgovorom, da drugače priložnostno oznanjujemo, niti ne bomo podcenjevali priložnostno pričevanje, ker pač delamo od hiše do hiše. Podobno starši ne bi smeli dovoliti, da jim oznanjevanje ali skupščinske odgovornosti in druge dolžnosti vzamejo toliko časa, da bi zapostavljali svojo družino. Navsezadnje je njihova prva dolžnost, da skrbijo za duhovne in materialne potrebe družine. (1. Timoteju 5:8)
14. a) Kdaj je lahko staršem ves čas, skrb in denar, ki so ga vložili v svoje otroke, zapravljen? b) Kaj potrebuje otrok ves čas od detinstva do tedaj, ko odraste?
14 Da, otroci zahtevajo čas, pozornost in denar. Sodijo, da starši porabijo na milijone dinarjev za otroka, dokler ne zraste. Gotovo bomo izgubili ta vloženi denar, kakor tudi zaman tratili čas, če ne bomo duhovno pravilno skrbeli za tiste, ki smo jih rodili. Veliko število mladih prestopnikov potrjuje dejstvo, da je večina otrok prepuščena samim sebi, ker se starši ne zmenijo zanje. (Preg. 29:15) Starši, sorodniki in drugi pogosto pretirano tekajo okrog deteta in majhnih otrok in govorijo: ‚Kako so sladki! Kako so ljubki! Mala mamina punčka, mali očkov sinek!‘ Vse to je še kako res, toda starši bi si morali zapomniti, da ti otroci zrasejo v najstnike in zatem v moške in ženske, ves čas pa potrebujejo pozornost, ljubezen in vzgojo, duhovno poučevanje in šolanje. (5. Mojzesova 11:18—21) To so krščanske dolžnosti staršev. Božji služabniki ne bodo pozabili teh svojih obveznosti.
Božji služabniki so enotni po vsem svetu
15., 16. a) Kdaj smo lahko prepričani, da je vest o Kraljestvu, ki jo oznanjujemo, razločna in podobna trobenti? b) Kaj nam pomaga, da govorimo enotno po vsej zemlji?
15 Toda poglejmo sedaj še eno obveznost krščanskih služabnikov. »In če tromba daje nejasen glas, kdo se bo pripravil za boj?« (1. Kor. 14:8, EI) S temi besedami je apostol Pavel pozval Kristusove naslednike, naj svoje jezike uporabijo tako, da drugi lahko razumejo, kaj govorijo. Če mora biti v naših dneh vest o Kraljestvu, ki jo oznanjujemo ljudem, izrazita oziroma podobna pozivu trobente, tedaj je nujno potrebno, da govorimo enotno. V Izaiji 52:8 piše: »Čuj, tvoji stražarji dvigajo glas, skupaj (enoglasno) se radujejo.« (EI) Za sodelovanje v tem združenem pozivu potrebujemo ponižnost in bratsko ljubezen. Mi vemo, da moramo, če želimo, da je naše oznanjevanje učinkovito, vsi skupaj oznanjati eno (isto) vest: predstavljati Jehovino ime, modrost in ljubezen in njegovo Kraljestvo kot edino upanje človeštva. V 1. Korinčanom 1:10 nam svetuje Pavel, da vsi ‚isto govorimo‘.
16 Ne smemo dovoliti, da našo vest pridušimo s kakršnokoli nerazločnostjo. To je zapoved za vse Božje služabnike. V Izaiji 61:1, 2 jasno piše, kakšna je naša vest. Jehovin zvesti in modri oskrbnik se zelo trudi, da nam pomaga, da govorimo enotno, ker tiska Biblije in biblijska pomožna sredstva v mnogih jezikih, tako da lahko pride do ljudi razumljiva vest. Naš del pri tem je, da se trudimo »dobro vest« razširiti kot združeno telo Jehovinih oboževalcev. (Psalm 66:1, 2; 68:11)
Bomo koristno porabili čas?
17. Kakšno preiskavo bi morali narediti glede našega sodelovanja v služenju?
17 Mar ne bi mogli, ko si prizadevamo napredovati kot posamezniki, več časa biti v tej službi? Vsak skupščinski oznanjevalec, ki je zdrav in nima obveznosti glede vzgoje otrok ali negovanja ostarelih svojcev, bi se naj vprašal: kaj me zadržuje, da nisem v polnočasni službi? Ali morda premalo cenim pomembnost službe za Kraljestvo? Sem premalo požrtvovalen? Če ne moreš služiti kot reden (splošni) pionir, si lahko urediš stvari tako, da si vsaj pomožni pionir? Če bi lahko to storil, boš gotovo kot krščanski služabnik napredoval. S poštenim samoizpraševanjem boš morda odkril, kaj bi lahko naredil, da bi imel mesečno več časa za služenje interesom kraljevske vladavine našega nebeškega Očeta in Njegovega Sina. (Ps. 26:1, 2, 11, 12; Marko 12:28—34)
18. Kaj nam bo pomagalo ohraniti dober odnos z Jehovo in Jezusom Kristusom?
18 Bog Jehova in Jezus Kristus sta nam zgled glede naprednosti in spodbujanja. Da bi mi kot posamezniki tako naredili, moramo biti predvsem v dobrem odnosu z Bogom Jehovo. Ali se resno trudimo, da imamo dobro vest, in ali nismo nikoli malomarni glede stvari, ki bi lahko oskrunile našo vest? Se zavedamo dragocene prednosti molitve, tako, da smo v njej vztrajni? (Rimljanom 12:12) Ali si vzamemo čas za preučevanje in razmišljanje? Morda moramo v našem življenju določene stvari spremeniti, da bi lahko pomembnejšim stvarem posvetili potrebno pozornost; tako bi bila naša služba na prvem mestu ‚v besedah in delih‘. (Efež. 4:22—24)
19., 20. a) Kakšna je ‚Božja beseda‘, o kateri se govori v listu Hebrejcem, 4. poglavje? b) Kako je beseda dokazala, da je živa in ostrejša od vsakega dvoreznega meča in kakšno je bilo delo Jehovinih prič v 1981. službenem letu?
19 Veseli smo, da lahko poročamo, da so lani Jehovini služabniki po vsem svetu marljivo oznanjevali dobro vest o Kraljestvu. Vest je naredila globok in trajen vtis na življenje desettisočih. Ti ljudje so naredili velike spremembe v svojem življenju s pomočjo moči Božje besede. Brez dvoma je »dobra vest« živa, daje moč in je ostrejša od vsakega dvoreznega meča. (Hebrejcem 4:2, 12, 13) Ko Božja beseda po sposobnih služabnikih opravlja dobra dela, se slavi Jehovino ime in povišuje njegovo Kraljestvo kot edino upanje človeštva. (Efež. 6:17)
20 Kakšno delo so opravile Jehovine priče v 12-mesečnem obdobju 1981. službenega leta, se vidi iz podatkov, ki so na voljo v Letni knjigi Jehovinih prič (angl.). Z združenimi napori je ta mala družina kristjanov delovala v 206 deželah in otokih. (Preg. 25:25) Prepričani smo, da se veseliš takšnega dela Božjih služabnikov v dvajsetem stoletju!
[Slika na strani 8]
Prosimo Jehovo, da nas ojača za svojo službo
[Slika na strani 9]
Krščanskim služabnikom pristojita — primerna obleka in izgled