Redno se hrani z biblijskimi resnicami!
NAJVEČJI učitelj, kar jih je bilo na zemlji, je nekoč izjavil, da človek ne živi samo od kruha, temveč potrebuje tudi duhovno hrano, Božjo besedo. Mar ne bi morali iz tega upravičeno sklepati, da bi se morali kristjani redno hraniti z duhovno hrano, tako kakor z dobesedno? Brez dvoma da. (Mat. 4:4) Takšna duhovna hrana pa ni samo Biblija, temveč tudi literatura, ki nam jo pomaga razumeti. Zato izdajateljski in upravni organ Jehovinih prič, Skupnost Stražnega stolpa, ne tiska samo Biblij. Izdaja tudi druge časopise in knjige, da bi bralcem pomagali bolje razumeti Biblijo.
Nastalo je vprašanje, ali je koristno redno brati ta objavljena dela, ker se včasih obravnava ponovno iste teme. Toda ali mi ne jemo kar naprej tudi kruha, krompirja ali riža? Tudi apostol Peter je pisal: »Zatorej vas bom tega vedno spominjal, čeprav veste in ste v tej resnici utrjeni.« (2. Petr. 1:12, EI) Dovoljujemo si pripomniti, da si bomo, če neko temo večkrat ponovimo z različnih gledišč, bolje predstavljali in razumeli. Tako bo, kakor piše v Pregovorih 4:18: »Steza pravičnih je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do polnega dne.« (EI)
PRIDOBITI SI BOLJŠE RAZUMEVANJE GLEDE VESTI
Kot svojstven primer preglejmo vprašanje vesti. V Stražnem stolpu od 1. junija 1973 (št. 235) je objavljenih nekoliko člankov o vprašanju človeške vesti v vlogi »priče«. V njih je pisalo, da je naša vest prirojena priča, ki priča za ali proti nam, in da je delovala že prej, preden je Bog Jehova dal človeku napisana pravila ali zakone. V teh člankih je bilo tudi poudarjeno, da je potrebno spoštovati tujo vest in kakšno vlogo ima vest pri zaposlitvi. Nikoli prej niso bile te točke tako jasno razložene.
Zatem sta se 1. novembra 1975 (št. 264) pojavila še dva članka o vesti. Med drugim sta bili v teh člankih navedeni dve osnovni vlogi vesti. Na vest se lahko gleda kot na sodnika. To vlogo ima vest ‚po storjenem dejanju‘, ko nas obsodi, kot krive zato, ker smo se v nečem pregrešili. (2. Sam. 24:10) Vendar bi pri kristjanu vest morala pogosteje imeti zakonodajno vlogo. To seveda ne pomeni, da bi naj ona bila kristjanu zakonodajalec. Kristjanova vest, ki temelji na biblijskih zakonih in načelih, bo njegov močan vodič. To je tako, da mu vnaprej pove, če je neka smer oziroma delo, napačna. Dobro znani primer za to je v Bibliji, namreč Jožef, Jakobov sin, ki je zavrnil vsiljevanje Potifarjeve žene. (1. Moj. 39:9)
Zatem je zopet bil v Stražnem stolpu (1. april 1977) izdan članek o vesti pod naslovom »Šolati svojo vest, da bi bolje reagirala«. Ko pregledujemo temo o vesti, se običajno pojavi vprašanje, če je nekaj dobro ali slabo, pravilno ali nepravilno. Toda v tem članku se poudarja, da se v Bibliji vest povezuje z vero in ljubeznijo. (1. Tim. 1:5) Vest nas mora ne le obvarovati pred prestopanjem zakona Boga Jehove, temveč bi nas morala tudi spodbuditi, da smo nesebični, plemeniti, prijazni in ljubeči. (Primerjaj Lukež 10:29—37.)
Zato ne smemo nikoli misliti, da gre le za ponavljanje, če je v Stražnem stolpu članek s temo, ki se je že obravnavala. Res sicer včasih te dopolnitve, oziroma izboljšave niso velike, toda vse to prispeva nekaj, da so biblijske resnice še lepše, bolj smiselne in nam bolj koristijo.
Vse to nas spominja na anekdoto o Michelangelu. Njegov prijatelj se je čudil lepemu kipu, ki ga je Michelangelo izklesal. Ko je čez nekaj časa spet prišel k njemu, je bil presenečen, ker je Michelangelo še vedno delal na tem delu. Ta ga je opozoril na vse izboljšave, ki jih je medtem naredil, njegov prijatelj pa je odgovoril: ‚Toda to so le malenkosti.‘ Umetnik je odgovoril: ‚Da, res je. Toda malenkosti povzročajo popolnost, popolnost pa ni malenkost.‘ Zato tudi tedaj, ko nam neka dodatna pojasnila morda ne izgledajo pomembna, ni tako, ker nam pomagajo, da si pridobimo popolnejše spoznanje.
VZTRAJATI, PRIPRAVLJENI ZA BOJ
To pa še ni vse. Biblijo, časopise in knjige, ki nam jih pomagajo bolje razumeti, ne smemo preučevati samo, da bi si pridobili znanje. Božja beseda je ‚svetilo našim nogam in luč naši stezi‘. (Ps. 119:105) Rečeno nam je tudi, da je Božja beseda koristna za »pouk, za prepričanje, za poboljšanje in za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo«. (2. Tim. 3:16, 17) V ta namen pa lahko služi samo toliko, kolikor jih v svojem življenju uporabljamo. Toda kako jo naj uporabljamo, če smo pozabili, kar smo brali?
Življenjsko važno je, da si zapomnimo nasvet, ki je v Božji besedi glede treh sovražnikov, proti katerim se moramo boriti. To je svet; prijateljstvo s svetom pomeni sovraštvo z Bogom Jehovo. (Jak. 4:4) O našem boju s svetom je apostol Janez napisal: »To je zmaga, ki premaga svet: naša vera.« (1. Jan. 5:4, EI) Vera je odvisna od znanja — znanja, ki se ga zlahka spomnimo, in ne obvestil, ki smo jih že zdavnaj pozabili. Ker svet iz dneva v dan na nas močno pritiska, je potrebno, da stalno mislimo na to, da ne smemo ljubiti sveta niti tega, kar on nudi, ker bo svet in vse, kar je na njem, izginilo; toda tisti, ki izvršuje Božjo voljo, bo ostal na veke. (1. Jan. 2:15—17)
Naši sovražniki so tudi Satan in njegovi demoni. »Nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« (1. Petr. 5:8) On in njegovi demoni se borijo proti nam, zato je potrebno, da se oborožimo z vsem duhovnim orožjem Božjim, ki ga je opisal apostol Pavel v listu Efežanom 6:11—17. Ali bomo to orožje nosili in ga uporabljali, je odvisno od tega, če se bomo stalno hranili z Božjo besedo. Da bi bili sposobni ‚vrteti duhovni meč, Božjo besedo‘, je potrebno, da je ta beseda v našem srcu in razumu sveža.
Naš tretji sovražnik so naša prirojena oziroma podedovana grešna nagnjenja, proti katerim se moramo resno in neprestano boriti. Ker nas je mati ‚spočela v grehu in rodila s krivdo‘, že od otroštva nagibamo k slabemu. (1. Moj. 8:21; Ps. 51:5, EI) Zato lahko mi vsi tožimo kakor apostol Pavel: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.« (Rim. 7:19) Zaradi te dediščine čutimo, da je človeško srce neodkrito, nezvesto, varljivo in potuhnjeno. Toda s pomočjo Božje besede in pomožnih sredstev za razumevanje Biblije, ki nam pomagajo razumeti in uporabljati biblijska načela, se lahko borimo s tem notranjim sovražnikom. Toda kakor apostol Pavel, moramo »moriti« svoje telo in ga zasužnjiti. (Preg. 3:32; Jer. 17:9; 1. Kor. 9:27)
KAKO PA JE S ČASOM?
Življenje kristjana je zelo izpolnjeno. Brati mora Biblijo skupaj z novim časopisom vsak teden, pripravljati se mora na sestanke, jih obiskovati in sodelovati v velikem delu pridobivanja učencev izmed tistih, ki radi poslušajo. Tu je še vsakdanja skrb okoli zaslužka zase in za svojo družino, Vsakdo bo storil prav, če se vpraša: koliko časa porabim za branje posvetnih časopisov in revij? Koliko časa gledam televizijo ali poslušam priljubljeno glasbo? Res je, da so to oblike sprostitve ,in zabave, medtem ko morda mnogi mislijo, da imajo »toliko dela«, kadar bi se morali pripraviti na krščanske sestanke in brati krščansko literaturo. Toda, ali smemo tako gledati na pripravljanje in branje? Psalmist je rekel: »Veselim se nad tvojimi izreki, kakor kdor je našel obilen plen.« (Ps. 119:162, EI) Zato bi morali skrbno preveriti, ali se z našim življenjem izkazujemo kot duhovne ali kot mesene osebe? (1. Kor. 2:14—16)
Vse to nas spominja na Jezusove besede o sreči tistih, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb. (Mat 5:3, NS) Nižja zemeljska stvarjenja — ptice, insekti, sesalci, ribe in drugi — nimajo duhovnih potreb. Toda človek jih ima. Zanemarjanje le teh pa je pripeljalo do žalostne zmede. Materialisti in filozofi ter ideologi so ljudi še bolj oddaljili od Boga. V njihovem življenju so na prvem mestu fizične potrebe — hrana, obleka, stanovanje — in spolnost, kakor tudi zadovoljstvo ali želja za oblastjo. Če se dejansko zavedamo svojih duhovnih potreb, se bomo redno hranili z biblijskimi resnicami, našli si bomo čas za to in globoko bomo cenili te resnice. Kakšno nagrado bomo za to dobili? Pomagalo nam bo, da bomo hodili po pravi poti predanosti, ki ‚je za vse koristna, ker ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja‘. (1. Tim. 4:8)