Sveto služiti kot družina
»Rotim vas, ... da daste svoja telesa za živo žrtev, sveto, Bogu sprejemljivo, v sveto službo vašega razuma.« (Rim. 12:1, NS)
1., 2. a) Kakšne odgovornosti ima krščanska družina, ki želi sprejemljivo služiti v »sveti službi«? b) Opiši nekaj problemov, ki lahko ovirajo »sveto službo« krščanske družine?
V krščanski skupščini je družina osnovna enota. Če je v družini ljubezen, mir in enotnost in se njeni člani zavedajo pomembnosti »svete službe« Jehovi, je lahko to za krščansko skupščino odlična opora. (Rim. 12:1) Toda takšno družinsko enotnost je težko doseči in nato tudi ohraniti.
2 Mnogo je stvari, ki se lahko obrnejo proti sreči krščanske družine. Tako je na primer pogosto potrebno, da sta mož in žena zaposlena, da bi lahko prislužila dovolj za vzdrževanje družine. Če je tako, družinski člani morda teže vsak sebi. Včasih družina, namesto da bi poslušala biblijski nasvet, naj bomo zadovoljni »s hrano in obleko«, popusti pritisku sedanjega sestava stvari in živi preko svojih zmožnosti. (1. Tim. 6:8) Želja po neodvisnosti in želja, da bi vsak delal, kar mu ugaja, namesto da sodelujejo, je tisto, kar razdružuje družino, namesto da bi bili skupaj in enotni. Toda krščanska družina se lahko, ne glede na kakršnekoli vplive, drži določene poti, ki ji bo v veliko pomoč.
3. Kakšen način ali pot se svetuje?
3 Ta pot je podrobno razložena v pridigi na gori, kjer je Gospod Jezus Kristus rekel: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to (druge stvari, NS) vam bo pridano.« (Mat. 6:33) V tem razgovoru se bomo seznanili s takšnim načinom življenja ali poti. Teme ne bomo obravnavali z družinskega vidika, temveč s pozitivnim pregledovanjem, ki naj bi družini pomagalo, da najprej teži za Kraljestvom in pospešuje tiste stvari, ki prispevajo k sreči in ljubezni v krščanski družini; le tako bo lahko kot družina uspešno prinašala »sveto službo« oziroma »sveto služila«.
»IŠČITE NAJPREJ KRALJESTVO«
4. Zaradi kakšnega podedovanega stanja moramo biti poučeni o tem, kako lahko ugajamo Jehovi? (Jer. 10:23)
4 Če rečemo, da je nekaj prvo ali najprej potrebno v življenju nekoga, potem je to glavna stvar ali prva po pomembnosti. Jezus je rekel: »Če kdo hoče hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ (mučilni kol, NS) ter hodi za menoj.« (Luk. 9:23, EI) Biti pravi Jezusov naslednik in se kot tak odpovedati sebi, zahteva, da človek zares ‚najprej išče Kraljestvo‘. Ker so nagnjenja naših src in razuma zaradi podedovanega greha že od rojstva nepopolna, moramo biti poučeni o tem, kaj se od nas pričakuje, da bi lahko ugajali Bogu. (1. Moj. 8:21; Rim. 5:12) Naučiti se moramo ‚najprej iskati Kraljestvo‘, kajti če bi bilo po našem, bi nenehno izpolnjevali le svoje želje in hotenja. Jehova je zato poskrbel, da smo po njegovi Besedi poučeni in imamo pravilno vodstvo.
5. Kako obsežen je bil pri Izraelu Jehovin vzgojni program po 5. Mojzesovi 6:6—9?
5 V starem Izraelu je Jehova zapovedal svojemu izbranemu ljudstvu, naj svoje otroke poučujejo o njegovih zakonih in zapovedih. O njih naj bi vedno govorili, tako doma, kadar so zdoma, ko so počivali in kadar so delali. (5. Moj. 6:6—9) To navodilo je namenjeno tudi družinam, ki danes Bogu »sveto služijo«. Ko smo se naučili ‚najprej iskati Kraljestvo‘, se naučimo tudi prevzemati odgovornosti, ena od teh pa je deliti znanje z drugimi.
DELITI Z DRUGIMI
6. a) S kakšno vrsto deljenja z drugimi se tukaj še posebej ukvarjamo? b) Kako velika je odgovornost staršev v tej stvari? c) Kakšne ovire je naštel apostol Pavel v 2. Korinčanom 2:14—16 in kaj lahko to pri nekom izzove?
6 Ne želimo se zadrževati s tem, kaj pomeni, deliti z drugimi v materialnem smislu, kar je seveda tudi nujno potrebno za resnično srečo. (Dej. ap. 20:35) Zavzemamo se za deljenje, ki drugim pomaga do tega, da kot kristjani upajo v Božje Kraljestvo. Ena najboljših lastnosti, ki jih starši lahko vsadijo otroku, je želja, da se »dobra vest« o Kraljestvu deli z drugimi. Že v najbolj zgodnjih letih se lahko otroke nauči, da jo delijo z drugimi tako, da z njimi govorijo o »dobri vesti Kraljestva«. (Mat. 24:14) To zahteva od staršev precej truda, ker je vest Kraljestva vest, ki jo ljudje ne sprejemajo brez oklevanja in jo večina, katerim se oznanja, odklanja. Tako je zato, ker je Satan, »bog tega sestava stvari«, zaslepil razum ljudem, da ne bi spoznali »svetlost evangelija slave Kristusa«. (2. Kor. 4:4) Apostol Pavel govori o izpolnitvi te naloge in njenem učinkovanju, ko pravi: »A hvala Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu in po nas razširja po vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja. Kajti prijeten vonj Kristusov za Boga smo med onimi, ki se zveličujejo, in med onimi, ki se pogubljajo: enim smo vonj iz smrti za smrt, drugim pa vonj iz življenja za življenje.« (2. Kor. 2:14—16, EI) Težava je v tem, da velika večina ljudi gleda na to nadvse važno vest kot na nekaj strašnega in nesprejemljivega. Sodelovati v širjenju te vesti takšnim osebam je zato težko in lahko nekoga pobije.
7. Kakšno spodbudo potrebujejo otroci, da bi lahko stalno delali vse, kar so bili naučeni?
7 Zato je zelo važno, da krščanski starši poučujejo svoje otroke za sodelovanje v tej »sveti službi«. Ta služba razširja »spoznanje o Kristusu«, ki je velika radost za nekatere, mnogi pa ga povsem odklanjajo. Starši imajo priložnost in dolžnost, da svoje otroke začnejo poučevati že zelo zgodaj, da bi bili pripravljeni in izšolani za sodelovanje v »sveti službi«, v oznanjevanju vesti o Kristusu in o Kraljestvu. Otroci potrebujejo veliko pomoči, da bi razumeli, da mladi oznanjevalci »dobre vesti« ne smejo izgubiti veselja in gorečnosti, čeprav je veličastna Božja vest za mnoge ljudi kot nekaj ubijalskega. Njihove roke ne smejo ‚oslabeti‘, da bi prenehali sodelovati v ‚sveti službi‘ Jehovi. (1. Kor. 9:16, 17)
8. a) Kako pomemben je za otroke zgled staršev v »sveti službi«? b) Zakaj je za starše dobro, da neposredno sodelujejo v takšnem poučevanju?
8 Brez nadaljnjega se spozna velika odgovornost staršev, da s svojim življenjem odsevajo gorečnost in predanost z rednim sodelovanjem v oznanjevanju Kraljestva. Mora jim preiti v navado, da s svojimi otroki redno gredo v kraljevsko službo, in ne da svoje otroke vedno prepuščajo drugim. Nihče ne more prevzeti nase te odgovornosti staršev. Dober zgled je otrokom najboljša pomoč, da se jim vtisne pravilne cilje in nagibe. Zapomnimo si biblijsko odredbo: »Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.« (Preg. 22:6) Če hočejo primerno vzgajati otroke, bi morala oče in mati, če je mogoče pa oba, hoditi v službo z njimi. V »sveti službi« bi morali sodelovati kot družina.
9. Osvetli dva koristna rezultata sodelovanja v sveti službi za Kraljestvo.
9 To sodelovanje v širjenju »dobre vesti« drugim je koristno ne samo zato, da se nekdo počuti zadovoljen, ker je naredil nekaj, kar je zapovedal Jehova. Otroci imajo tako pred seboj pravilne cilje, kako lahko delajo. Življenje brez cilja ali prazno življenje večini mladih ljudi ne prinese pristne in trajne sreče. Rezultat stremljenja za ciljem, ki ugaja Jehovi, je bogaboječnost in zadovoljstvo, to pa je največ vredno. Medtem ko svet na splošno stremi za zadovoljstvi, bogaboječe družine najdejo veliko možnosti za zadovoljstvo v krščanski skupščini, treba jih je le izkoristiti. (Efež. 5:15, 16)
PIONIRSKA SLUŽBA
10. Kako se lahko v krščanski družini pomaga, da postane en član pionir, in kakšne so koristi?
10 V službenem letu 1980 je po vsem svetu več kot 137 000 Jehovinih prič delovalo v eni izmed oblik polnočasne službe oziroma pionirske službe. Zaradi tako velikega deleža pri oznanjevanju Kraljestva so bili zelo zadovoljni s takšno »sveto službo« in Jehova jih je blagoslovil. Včasih lahko družinski člani urede svoje zadeve tako, da je eden od njih v polnočasni pionirski službi. To morda od vsakega družinskega člana zahteva določene žrtve, toda nagrada bo bogata. Ste že razmišljali o možnosti, da bi nekdo iz vaše družine sodeloval v tej veji »svete službe«? Mnogi samski in zakonski pari, ki so pričeli najprej s pomožno pionirsko službo in bili nato splošni ali posebni pionirji, ugotavljajo, da lahko svojo službo razširijo še na druga področja »svete službe«.
MISIJONARSKA SLUŽBA
11. a) Za kakšno »sveto službo« so se mnogi odločili? b) Kako koristna se je izkazala takšna »sveta služba«?
11 Več kot 38 let že deluje Stražnostolpna biblijska šola Gilead, v kateri se šola in usposablja ljudi, da gredo potem v tuje dežele, kjer ‚najprej iščejo Božje Kraljestvo‘. Mnogi krščanski starši so se radi odrekli veselju, imeti svoje otroke blizu sebe. Spodbudili so jih, da razširijo svojo službo in tako pomagajo drugim ljudem v tujih deželah. Tisoče samskih bratov in sester kakor tudi zakonskih parov je blagoslovljenih s prednostjo, da služijo kot misijonarji v tujih deželah. S to vrsto »svete službe« so za mnoge bogatejši blagoslovi, ker so pomagali širiti »dobro vest« do najbolj oddaljenih delov zemlje. Še danes absolventi prvega razreda Gilead šole služijo v tujih deželah in v mnogih primerih so trdna opora za delo, ki se je začelo pred desetletji. Ali lahko vi kot družina, medtem ko skupaj opravljate svojo »sveto službo«, spodbudite enega svojih otrok, da razmisli o delovanju na tem področju? (Mal. 3:10)
SLUŽBA V BETELU
12. Kakšno vlogo lahko ima Betel v »sveti službi« nekaterih družin?
12 Po celi zemlji so v podružnicah Stražnostolpne družbe betelski domovi, v katerih lahko mladi možje in žene služijo svojemu Stvarniku ‚v dneh svoje mladosti‘. (Prop. 12:1) Ta vrsta »svete službe« prinaša vsakemu, ki je zanjo primeren, tudi veliko radosti, ker služijo svojim bratom in sestram, ki oznanjajo in poučujejo »dobro vest«. Mnoge družine so blagoslovljene s prednostjo, da njihovi otroci ali drugi člani družine služijo v enem od betelskih domov. Ta veja polnočasne službe sicer ne dovoljuje, da se v isti meri udeležuješ tudi javne službe kakor pionir ali misijonar, toda tudi betelski sodelavci oznanjujejo od hiše do hiše in širijo vest Kraljestva. (Dej. ap. 20:20) Razen tega opravljajo važno službo, da lahko delo oznanjevanja napreduje po vsem svetu.
KAJ BOŠ TI NAREDIL?
13. Kakšno priložnost imajo še vedno krščanske družine?
13 Pavel je pisal v svojem pismu skupščini v Korintu, da je ostal nekaj časa v Efezu, ker ‚so mu bila odprta velika in široka vrata‘ dela. (1. Kor. 16:9) Pred Jehovinim narodom so danes še vedno široko odprta vrata dejavnosti — »sveta služba«. Živimo v času končne izpolnitve mnogih biblijskih prerokb, ki govorijo o »času konca«, ko se dobra vest o Kraljestvu oznanjuje vsemu svetu za pričevanje. (Dan. 12:4; Mat. 24:14) Kaj bodo naredile krščanske družine Jehovinih prič? Skrajno nujno se je treba odločiti, ker je čas omejen. Priprave imamo, ker nam je Jehova priskrbel svojo besedo, Biblijo, in izdaje »zvestega in razumnega služabnika«, ki skrbi za bogaboječe ljudi. (Mat. 24:45—47) Cele družine sodelujejo v oznanjevanju Kraljestva in Jehova njihove vrste redno povečuje. Tisoči se jim priključujejo. (Primerjaj Izaija 60:22.)
14. a) Kakšna primerna vprašanja si lahko postavijo člani neke družine? b) Zakaj lahko menimo, da smo sposobni za sodelovanje v »sveti službi«?
14 Zato odgovori na vprašanja: Kaj ti delaš? Si izkoristil prilike, ki jih imaš, da sam ali z družino »sveto služiš« Stvarniku? Ali še druge spodbujaš k temu? Je tvoja družina med tistimi, ki dokazujejo, da imajo čvrsto osnovo in želijo prinašati sadove Kraljestva? Ko je Pavel govoril o tem, da je »prijeten vonj«, ki se širi tako med tistimi, ki bodo rešeni, kakor tudi med onimi, ki bodo izgubljeni, je še rekel: »In kdo je za to sposoben? Nismo namreč kakor množica tistih, ki z Božjo besedo tržijo (kot z malovrednim blagom, Today’s English Version), ampak govorimo iskreno, kakor iz Boga, pred Bogom v Kristusu (kot njegovi služabniki).« (2. Kor. 2:16, 17, EI)
15., 16. a) Kako bo morda nekdo lahko povečal sodelovanje v pospeševanju interesov Kraljestva? b) Kakšni so blagoslovi povečane »svete službe«?
15 Če je v krščanski družini ljubezen, mir in enotnost, če prvenstveno in »najprej iščejo Kraljestvo« in če sedejo ter izračunajo stroške, bodo morda ugotovili, da so dejansko sposobni povečati svoj delež pri objavljanju najvažnejše vesti vseh časov — »dobre vesti« o vzpostavljenem Božjem Kraljestvu. Za svoje iskrene, združene napore bodo blagoslovljeni od Jehove, in blagoslovom, ki jih on izliva, ne bo dodal nobene bolečine. (Preg. 10:22)
16 Zakaj ne bi kot družina razmislili o tem, kaj delate in kaj bi lahko naredili? Če hočemo biti odkriti, bo večina med nami nedvoumno morala priznati, da bi njihova družina z malo več truda svoje sodelovanje v »sveti službi« Jehovi še povečala. Zapomnimo si, da Jehova od nas ne zahteva več, kot zmoremo. Če ga ljubimo, če ljubimo našo družino in ljudi na splošno, bi nas to moralo spodbuditi, da se nemudoma preiščemo in ugotovimo, kaj lahko naredimo. Razmisli o različnih vejah »svete službe«, tvoje veličastne službe Kristusovega služabnika. (2. Kralj. 4:7) Zaupaj zadevo v molitvi Jehovi in ga prosi, da te pri tvojih naporih vodi in ti pomaga. Že danes boš zelo blagoslovljen, ker boš zadovoljen in ker lahko upaš na življenje — pravo življenje v Božji novi ureditvi. (Mat. 25:34; 1. Tim. 6:6, 17—19)
MISLI ZA DRUŽINSKI POGOVOR
• Zakaj bi se družine morale zanimati za skupno prizadevanje izpolnjevanja Jezusovih besed iz Matevža 6:33, razen da se vsak zase trudi pri tem?
• Kako bi lahko svoje otroke v okviru družinskega programa še bolje poučeval v tem, da z drugimi delijo vest o Kraljestvu?
• Kakšne koristne spremembe se lahko naredi v tvoji družini, da bi lahko otroci več sodelovali pri tem delu?
• Za kakšnimi posebnimi vejami »svete službe« bi lahko težil ti ali člani tvoje družine?
• Kaj lahko naredi tvoja družina, da bi vsaj en član dosegel takšen cilj?
[Slika na strani 28]
Služba v Betelu je lahko izvor globokega zadovoljstva. To je bistveni sestavni del svetovne »svete službe«.