Ali bo Bog usmrtil hudobne? Habakuk odgovarja — »DA«!
LJUDJE po vsem svetu se sprašujejo: »Ali bo Bog kdaj obsodil hudobne?« Navdihnjeno poročilo Habakuka nam zagotavlja, da bo Bog kmalu ukrepal proti hudobnim, in sicer po vsem svetu. Samo tedaj bo lahko »zemlja polna spoznanja slave Jehovine, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Hab. 2:14)
V Habakukovi kratki prerokbi so pravzaprav tri Božje obsodbe glede zemlje. Dve sta se že izpolnili; kmalu pa bo tudi tretja izpolnjena. Pregledovanje teh obsodb nam bo utrdilo zaupanje v Habakukov opis in izid prihajajoče vesoljne bitke, Harmagedona.
OBSODBA JUDEJE
Kamorkoli se je v deželi Jude prerok Habakuk obrnil, povsod je našel nasilje, zatiranje, prepir, razdore in krivico. To ga je spodbudilo, da je vzkliknil: »Kako dolgo, o Jehova, sem vpil k tebi, in ne slišiš! Vpijem k tebi o nasilstvu, a ne rešiš.« (Hab. 1:1—4) Habakuk je dobil odgovor, ki pa je izgledal neverjeten. Osupnil je celo preroka. (Hab. 1:5) Kakšna je bila Jehovina obsodba?
Bog odgovarja: »Glejte, jaz obujam Kaldejce, tisto trdo in hitro ljudstvo, ki hodi po širjavi zemlje, da si lasti domovanja, ki niso njegova.« (Hab. 1:6, 7)
Bog naj bi torej uporabil Kaldejce ali Babilonce, da kaznuje nezveste Izraelce, in Babiloncev ne bi moglo nič ustaviti pri izvrševanju Božjega povelja. Ta narod bo osvojil ‚vsako utrjeno mesto‘! Judejsko kraljestvo s svojim glavnim mestom Jeruzalemom preprosto ni moglo upati, da bi se temu izognilo! (Hab. 1:10)
Točno po Jehovinih besedah po Habakuku so prišli Kaldejci in napadli Jeruzalem in Judejo. V Bibliji piše, da je babilonski kralj Nebukadnezar pobil »njih mlado moštvo z mečem v hiši njih svetinje in niso prizanesli mladeniču, ne devici, ne starcu, ne sivolascu. ... In kar jih je preostalo po meču, so odvedli ujete v Babilon.« (2. Letop. 36:17—20)
Jehova je kajpada svojo sodbo izvršil nad vsemi hudobnimi ljudmi v Judeji.
OBSODBA BABILONA
Babilonci so delali po svoji volji in so, ne da bi vedeli, služili kot Božje orodje za izvršitev njegove pravične obsodbe nezvestega ljudstva. Toda zakaj ravno Babilonci? Habakuku ni bilo jasno, kako je mogel Bog za izvršitev svoje sodne odločitve uporabiti hudobne Babilonce. Ne samo, da ga niso oboževali, temveč so bili tudi brezobzirni, šlo jim je le za zmago. Na ljudi so gledali kot na ‚ribe in laznino‘, ki jih je treba zajeti in si jih podrediti. (Hab. 1:14—17)
Bog je v odgovoru na Habakukovo ugovarjanje, zakaj uporablja za to Kaldejce, rekel, da tudi oni ne bodo ostali nekaznovani za svoj brezvestni pohlep in krivdo za prelito kri. Glede Babilona je izjavil: »Ker si ti oplenil mnoge narode, zato te opleni ves ostanek vseh ljudstev zavoljo človeške krvi in nasilstva, ki si ga storil deželi, mestu in vsem prebivalcem v njem.« (Hab. 2:8)
Razen tega so Babilonci oboževali malike. Zato je Jehova po svojem preroku rekel: »Kaj more pomoči podoba, ki jo je izklesal podobar, delo iz kovine, ki uči laž? Svojemu lastnemu izdelku se umetnik zaupa, ko izdeluje neme malike! Gorje mu, kdor pravi lesu: ‚Zbudi se!‘, nememu kamnu: ‚Vstani!‘« (Hab. 2:18, 19)
Tudi malikovalski Babilonci so prišli na vrsto za izvršitev Božje obsodbe. To se je zgodilo leta 539 pr. n. št, ko so Medci in Perzijci premagali Babilon.
Tisti, ki so slišali obsodbe Jude in Babilona, so menili, da so neverjetne, celo spotikljive. Vendar se je preroška beseda, izrečena po Habakuku, izpolnila. (Hab. 2:2, 3)
V Bibliji se pokazuje, da se ‚piše‘ podobno po vsem svetu, proti vsem hudobnim.
BOG PROTI ZLOBNIM PO VSEM SVETU
V Krščanskih grških spisih se citira iz Habakukove prerokbe in pokazuje na njeno končno izpolnitev v bodočnosti, v času naše generacije. (Hebr. 10:36—39; Hab. 2:3, 4) Zaradi tega je ta prerokba za nas še posebej zanimiva. V tretjem poglavju svoje prerokbe prosi Habakuk Boga, naj obnovi svoj zmagovalni pohod. (Hab. 3:1, 2) Habakuk zatem opisuje, kako Bog nastopa proti njegovim sovražnikom, in sicer po vsej zemlji. S kako različnimi stvarmi bo Bog uničil svoje sovražnike!
»Pred njim gre kuga,« pove prerok, »in tik za njim pomor.« (Hab. 3:3—5) Medtem ko bo Jehova skoraj krenil v ‚bitko velikega dne Boga Vsemogočnega«, Harmagedon, bo mnoge svoje sovražnike pomoril z nenasilnim, mirnim sredstvom pogubljanja — z epidemijami. Znajti se na poti, po kateri gre Jehova svoji zmagi naproti, bo tedaj nevarno. Pred njim bodo hodile kužne bolezni, za njim pa bodo ostale žrtve smrtonosne mrzlice. (Raz. 16:14, 16)
Habakukova molitev, podobna žalostinki, se nadaljuje: »Ko obstane, se zemlja zamaje, ko pogleda, se prestrašijo narodi, pokajo večne gore, se pripogibajo starodavni hribi.« (Hab. 3:6, EI)
Jehovino zavzetje položaja bo povzročilo spremembe na zemlji, ki leži pred njim. V sovražni zemeljski organizaciji bo izzval nekakšen potres. Ko bo očitno, da je ta, ki se približuje in stoji pred njimi, resnično Jehova, se bo zemeljska organizacija, preden se bo spremenila v ruševine, ‚zbudila‘ iz mrtvila. Narodi bodo končno razumeli, da jih vsemogočni Bog »vidi«. V resnici bodo zgroženi. Skakali bodo, toda ne od veselja, temveč zaradi pretresa in silnega razburjenja. Nobena še tako mogočna organizacija ne bo zaustavila Jehovinega zmagovalnega pohoda.
Vse bodo razbite. Jehovino neustavljivo napredovanje bo prestrašilo vse tiste, ki so slišali poročila o tem, pa niso bili naklonjeni Jehovi in njegovemu narodu.
Jehova ima za odstranitev hudobnih v svoji božanski orožarni več vrst pogubnega orožja. Habakuk nam o tem pove: »Usula se je ploha, brezno je grmelo, visoko je vzdigovalo roke svoje. Sonce in mesec sta stopila v svoje bivališče ob luči tvojih pšic, ko so frčale, ob svetlosti tvoje bliskajoče se sulice.« (Hab. 3:7—11)
Stvarniku so na razpolago hudourne vode, da pogoltnejo njegove sovražnike. Voda z neba lahko pada v strahovitih količinah. Razen te lahko podzemne vode pridro na površje, kot da bi dvignile roke, da bi imele svoj delež pri uničevanju hudobnih.
Jehova bo s svojim nadnaravnim bojnim orožjem poskrbel, da ne bo ušel noben sovražnik. Niti en hudobnež ne bo pobegnil. Jehova razpolaga z rjovečim grmenjem in bliski. Božja smrtonosna sredstva, namenjena njegovim sovražnikom, bodo tako ‚žareča‘, da bo njihova svetloba močnejša od dneva in noči. V primerjavi z njim bosta naravno sonce in mesec zbledela, kot da nista več potrebna za razsvetljevanje. Izgledalo bo, kot da sta obstala, kot da ne svetita več, temveč dopuščata Jehovinim bleščečim izstrelkom, da proizvedejo svojo svetlobno energijo. Jehovino večje orožje, sicer podobno kopju, bo švigalo po zraku in osvetljevalo bojno polje. Zamisli si, kako bo to vplivalo na duševno stanje sovražnikov Jehove in njegovega ljudstva.
(nadaljevanje v sledeči številki)