Atene — »mesto mnogih bogov«

ZEUS, Hera, Artemis, Apolo, Ares — verjetno ste kdaj slišali vsaj o enem teh bogov in boginj. Ostanke njihovih kipov lahko najdete v Atenah, ‚mestu mnogih bogov‘. Najodličnejša vseh grških božanstev je vsekakor bila Atena, takoimenovana boginja modrosti. Po njej so Atene dobile svoje ime in njen tempelj, Partenon, je najznamenitejši spomenik v deželi.

Ko si obiskovalec ogleduje številne ostanke kamnitih bogov v živahni prestolnici — Atenah, ki ima skoraj 2,5 milijona prebivalcev, lahko upravičeno pomisli na besede krščanskega apostola Pavla. Ko se je sprehajal po mestnih ulicah, je rekel. »Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni.« (Dej. ap. 17:22, EI)

SPLOŠNI PREGLED

Zamislimo si, da si ogledujemo Atene. S taksijem se vozimo po zelo ozki, strmi ulici, ki se vzpenja do začetne postaje žičnice. Čez nekaj minut smo že na vrhu stopničastega ali stožčastega griča Likabeta, odkoder se vidi vse mesto. Po izročilu je kapela sv. Jurija, ki stoji na obronku griča, zgrajena na mestu, kjer je nekoč bil Zeusov oltar. Medtem, ko smo se ustavili pred restavracijo, da se malo osvežimo, uživamo v razgledu.

Večerí se. Postopoma pojenja zadušljiva vročina, ki je ves dan visela nad mestom. Na jugozahodu vidimo pristanišče Pirej, ki je z Atenami povezano z dolgo vrsto zgradb. Skozi to glavno grško luko in industrijski center potuje v svet bogastvo te dežele: olive, grozdje in drugo sadje. Z našega vzvišenega položaja vidimo, da so Atene obkrožene z griči, polnimi spomenikov, muzejev in cerkva.

Ko se še bolj zmrači, nenadoma pritegne našo pozornost nekaj drugega. Na drugi strani doline, v kateri leže Atene, se Akropolis kopa v svetlobi 1500 reflektorjev, ki so jih pravkar prižgali. To je pogled, ki zares jemlje sapo!

OD AGORE DO AREOPAGA

Naslednji dan moramo obiskati Akropolis. Pustili smo avtomobil v nabito polni ulici, blizu Akropolisa in šli dalje peš. Spodaj, na levi, vidimo, kaj je ostalo od stare Agore ali tržnice. To ni bil le prostor za sklepanje kupčij, temveč tudi kraj, kjer so razpravljali in reševali mestne zadeve. Agora je bila v resnici središče javnega življenja. Zato se je Pavel, ko je okoli leta 50 n. št. obiskal Atene, tam za nekaj časa ustavil; tedaj je bil na svojem drugem misijonarskem potovanju: »Na trgu (Agora) (se razgovarja) vsak dan s tistimi, na katere se je nameril.« Njihova vedoželjnost se je odražala v besedah: »Vsi Atenci pa tudi tujci, ki so tam prebivali, niso za nobeno drugo stvar imeli več časa kakor za to, da so pripovedovali ali poslušali kaj novega.« (Dej. ap. 17:17, 21, EI)

Pavel se je hitro spustil v razgovor z epikurejskimi in stoičnimi filozofi in kmalu zatem so ga »vzeli in odpeljali na Areopag, govoreč: ‚Moremo li zvedeti, kakšen je ta novi nauk, ki ga ti oznanjuješ?‘« (Dej. ap. 17:18, 19) Danes je Agora zanimiv prostor v središču Aten, kamor bežijo izletniki in slikarji pred turisti, opremljenimi s kamerami, ki hité na Akropolis.

Čeprav je našo pozornost pritegnil ta sodobni prizor, ne bomo pozabili, da je Pavel bil v skrajni nevarnosti. Bil je osumljen, da ‚oznanjuje tuje bogove‘; zakon pa ni dovoljeval, da bi ‚kdorkoli imel kakšne posebne ali nove bogove, ali oboževal tuje bogove, v kolikor niso bili javno dovoljeni‘. Zato ni bilo nič čudnega, da so apostola odpeljali na Areopag na zaslišanje. Biblijsko poročilo z Areopaga nas spodbuja, da si ta grič vsekakor ogledamo.

Uspeli smo najti pot in kmalu smo prišli do vznožja Areopaga ali Marsovega griča, severozahodno od Akropole. To je vznemirljiv trenutek. Morda smo prav na mestu, kjer je stal Pavel, ko je dal znamenito pričevanje, zapisano v Dejanjih apostolov 17:22—31. Ob strani malega griča najdemo bronasto ploščo, na kateri je napisan znamenit Pavlov govor. Zato je čas, da odpremo svoje Biblije in oživimo, kar se je zgodilo pred 19. stoletji.

ZGODNJE OZNANJEVANJE V ATENAH JE USPEŠNO

Pavlovo zgovorno pričevanje učenim ljudem Aten, je izreden pouk tankočutnosti in razsodnosti. Istočasno je izgovoril dobro zakonsko pripombo ali primeren povzetek v odgovor na obtožbe, da uvaja novo božanstvo. Apostol je pokazal, da je oznanjeval samega Stvarnika neba in Zemlje, ki pa ne živi v templjih, ki so jih zgradili ljudje. Pavel je poslušalcem obzirno povedal, da jim oznanja »neznanega Boga« (EI), ki so mu sami naredili oltar in ga nevede oboževali. Pavel jih je s tem »neznanim Bogom« seznanil, ko je citiral iz zapisov Arata, cilicijskega pesnika in Kleantove Hvalnice Zeusu. Zato je Pavel lahko rekel Atenčanom, da so celo nekateri njihovih pesnikov rekli, da ‚smo celo njegovega rodu‘ (EI) in potemtakem tudi vse človeštvo dolguje za svoj obstoj zahvalo njemu.

Pavel je dalje pokazal, da bo ta Bog sodil naseljeno Zemljo v pravičnosti po možu, ki ga je za to določil. In v jamstvo za to ga je obudil iz mrtvih. Ob tem so Pavla malo prekinili, »ko so slišali o vstajenju mrtvih«, ker so se »nekateri posmehovali, a drugi so rekli: ‚O tem te bomo v drugič slišali‘«. Kaj se je zatem zgodilo?

Pavel je odšel izmed njih, toda njegovo mojstrsko dokazovanje je imelo še drugačne rezultate, ne samo ti dve različni reakciji. Tam je bila še tretja skupina, ker »so se mu nekateri možje pridružili in sprejeli vero; med njimi je bil tudi Donizij Areopagit in žena, po imenu Damara, in drugi z njima«. (Dej. ap. 17:32—34) Krščanstvo je torej v ‚mestu mnogih bogov‘ vzniklo zelo zgodaj.

PREGLEDOVANJE ZGODOVINE MESTA

Akropola se dviguje čisto blizu Areopaga. Vzpenjamo se po veličastnih stopnicah Propileje ali vhodnega stebrišča. To je čudovit vzpon k Partenonu, kroni Akropolisa. Na naši desni je tempelj boginje Nike (Zmage), vendar boginje ni v njem. Gremo skozi veličastno strebrišče Propileje, ki, čeprav delno poškodovano, še vedno daje neustavljiv vtis, da je bila to nekoč mogočna zgradba. Ko pridemo na vrh stopnic, zagledamo ogromne ostanke Partenona. Kdaj je bil zgrajen in za koga?

Izvor Aten je zavit v kopreno preteklosti, čeprav arheologija delno osvetli zgodnjo zgodovino. V sedmem stoletju pred n. št. je mestu vladal Eupatridij, aristokratski kolegij, ki je usmerjal politiko in nadzoroval Areopag, vrhovno kazensko sodišče tistega časa. V naslednjem stoletju je zakonodajalec in arhont Solon postavil temelje demokraciji. Tako so postale Atene središče prve države z demokratično obliko vladavine.

Vzpon Medo-perzijskega kraljestva je resno ogrozil Grčijo in kakor je napovedal prerok Daniel, se je četrti kralj Perzije ‚dvignil nad grško kraljestvo‘. (Dan. 11:2) Vojni val je bil včasih močnejši, drugič slabši, vse dokler končno ‚četrti kralj‘ Perzije, Kserkses I. ni leta 480 pr. n. št. dvignil vsega svojega cesarstva in zavzel Grčijo. Prišel je do Aten in sežgal trdnjavo Akropolis. Atenčani pa so uničili perzijsko ladjevje v Salaminu, in Perzijce prisilili, da so se umaknili. Atene so prevzele vodilno mesto v Grčiji, zahvaljujoč svoji močni mornarici.

Začela se je zlata doba Aten. V tem času velikega blagostanja pod vodstvom spretnega Perikla, je v kulturi starega sveta postalo vodilno. Atene so cvetele kot izobraževalni center, poln profesorjev, predavateljev in filozofov, kot so bili Sokrat, Platon in Aristotel. Osnovali so štiri filozofske šole: platonsko, peripatetično, epikurejsko in stoično. (Dej. ap. 17:18, 19) Tedaj so zgradili tudi veliko imenitnih zgradb in templjev, med njimi tudi Partenon, glavni spomenik starodavne poganske religije.

SVETO PISMO PROTI FILOZOFIJI

Atene so bile tedaj, ko so živeli Jezus in njegovi apostoli, še vedno pomembne zaradi filozofskih šol. Filozofija se je razširila v druge dele sveta iz svoje zibelke v Grčiji. Pavel je celo moral opozoriti krščansko skupščino v Kolosah (Mala Azija): »Pazite, da vas kdo ne upleni z modrijanstvom in prazno prevaro, po izročilu človeškem, ... in ne po Kristusu.« Pavel je oznanjeval Kristusa in kot apostol je rekel: ‚V katerem so skriti vsi zakladi modrosti in razuma.‘ (Kol. 2:3, 8)

Ko je pisal Korinčanom, je bil Pavel močno proti človeški modrosti. Zagovarjal je pravo krščanstvo, človeško filozofijo pa je dal na njeno pravo mesto, ko je rekel: »Če kdo misli, da je moder med vami na tem svetu, naj postane neumen, da postane moder. ... Jehova pozna misli modrih, da so prazne.« (1. Kor. 3:18—20) Da; ne le, da so prazne njihove misli, temveč tudi izginjajo dela njihovih rok. Kar poglej Akropolo. Izginil je z zlatom okrašeni kip Atene. Stoji samo še del Partenona. In kaj je z Erehtejonom, skupnim malim templjem Atene in Pozejdona? Od njegove ponosne lepote je ostalo silno malo.

Medtem ko zapuščamo Akropolo in se spuščamo po stopnicah dominantne Propileje, se spominjamo besed Pavla, ki jih je izrekel atenskemu sodišču: »Ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, obdelanemu po umetelnosti in iznajdljivosti človeški.« (Dej. ap. 17:29)

PRAVO KRŠČANSTVO ŠE VEDNO ŽIVI

Ali si na tem izletu občutil nekaj duha starodavnih in sodobnih Aten? Da bi to občutil, je seveda nujno, da se družiš z ljudmi. Mnogi obiskovalci so ugotovili, da so Atenčani zares gostoljubni. Gotovo ni slučajnost, da grška beseda za tujca pomeni tudi gost, saj so Grki do tujcev zelo gostoljubni.

Zato ni presenetljivo, da je pravo krščanstvo, ki je značilno po takšnem duhu, ponovno pognalo korenine v Atenah in po vsej Grčiji. V samih Atenah je več kot 7000 Jehovinih prič v 110 skupščinah. V vsej Grčiji je 20 000 Jehovinih prič. Čeprav gledajo nanje kot nekoč na Pavla, do so ‚oznanjevalci tujih bogov‘, oni še dalje oznanjajo prebivalcem Aten in vsej Grčiji »neznanega Boga«, Jehovo.

Naš obisk je končan in vračamo se po isti poti. Ko gledamo nazaj, uživamo v zadnjem pogledu na Akropolo. Zahajajoče sonce spreminja marmorno krono mesta v bleščeče zlato. Kakšen pogled! Še posebej pa smo veseli, da sedaj toliko oseb uživa duhovno prosvetljenost v Atenah, tem starodavnem ‚mestu mnogih bogov‘.