Amos je pokazal vzroke nadlog in razdejanj

Ko so delavci izkopavali telesa umrlih izpod ruševin cerkve v Balvanu (Italija), je duhovnik Salvatore Pagliachi tožil: »Kako naj razložim temu ljudstvu, da se je Bog odločil ‚vzeti‘ njihove ljubljene ravno med mašo?« (Liverpulski Daily Post, 25. novembra 1980)

Se ti ne zdi, da ljudje često mislijo, da je za današnje nadloge in razdejanja kriv Bog? Biblija pa nam odkriva, da Bog ljubezni ne povzroča namerno mnogih poplav, gozdnih požarov, potresov in drugih katastrof. (1. Jan. 4:8) Navadno so le te posledica delovanja zemeljskih sil. Svojo krivdo pa bi moral priznati tudi človek, ker gradi mesta na poplavnih ali potresnih področjih.

Vendar pa so razdejanja, vključno potresi, ki terjajo veliko življenj, za naš čas v svetem pismu napovedana. Čeprav sam Bog ne povzroča teh stvari, jih je predvidel. Mala biblijska knjiga Amos nam nudi vpogled v Božjo sposobnost predvidevanja katastrof in nam nudi tudi nekaj času primernih opozoril, ki bi jih naj upoštevali.

Amos je bil Hebrejec, živel pa je v Tekoi, malem mestu 16 km južno od Jeruzalema. Bilo je malo verjetno, da bo postal prerok, ki bo odkril sodno odločitev. Zakaj?

Nekateri možje so lahko trdili za svoje očete, da so bili preroki, ali da so se družili z ljudmi, znanimi kot »preroški sinovi«. (2. Kr. 2:3; 4:1) Ne pa Amos. Ko mu je oporekal vplivni duhovnik v severnem kraljestvu, mu je Amos odgovoril:

»Nisem bil prerok, tudi nisem bil izmed sinov preroških, ampak črednik (pastir, NS) sem bil in sem obiral divje smokve. Vzel pa me je Jehova, ko sem za čredo hodil, in mi je velel Jehova: Pojdi prorokuj ljudstvu mojemu Izraelu.« (Amos 7:14, 15)

Amos ni bil bogat lastnik čred ali polj; bil je samo delavec, ki je skrbel za ovce na pašnikih Judeje in ob določenem času v letu je cepil smokve slabše vrste s sladkimi. Čeprav Amosovo družbeno okolje ni bilo vplivno, pa je njegovo sporočilo, ki ga je objavil pod vodstvom Božjega duha, to vsekakor bilo.

Prerokoval je med leti 829 in 803 pred n. št., to je bilo začasa kralja Jeroboama II. v severnem kraljestvu Izraela, v Judeji pa je vladal Uzija. Amos je rekel, da je vizijo dobil »dve leti pred potresom«. (Amos 1:1) Zgodovinar Jozefus je zapisal, da je bil tam potres, ko je Uzija brezobzirno poskušal darovati kadilo v Svetem Jehovinega templja. Vendar izgleda, da je že pred tem, tudi v času kraljevanja Uzije bil potres, ki ga omenja Amos; bil je tako močan, da ga je omenil tudi Zaharija. (2. Letop. 26:16—27:1; Zah. 14:5)

Amos je začel prerokovati v času, ko, je izgledalo, da so se stvari uredile in da bo vse dobro. Z Božjo pomočjo je Uzija dosegel na jugu lep vojaški uspeh. Mir je bil tudi v severnem kraljestvu. Jeroboam je pridobil nazaj prejšnje meje in zdelo se je, da se je asirska vojaška sila obrnila proti Siriji in ne proti Izraelu. (2. kra. 14:23—28)

NEPOŠTENIM PRETI KATASTROFA

Vendar ni bilo vse tako prijetno in obetajoče, kot je izgledalo. Izraelu je pretila nesreča, še posebej od Asircev. Bog Jehova je izbral Amosa in ga poslal iz odmaknjene Judeje v severno kraljestvo, da tam objavi vest obsodbe.

Če prebereš kratko Amosovo knjigo, boš lahko videl, kakšne so bile razmere v Izraelu, ki so navedle Jehovo, da je poslal Amosa. Na kratko rečeno: razcvet in potratnost.

Lahkomiselno uspevanje je mnoge Izraelce zaznamovalo za sodbo. Bogati so živeli v brezdelnosti in razkošju. Imeli so letne in zimske hiše, nekatere so bile grajene iz dragega klesanega kamna. Arheološka izkopavanja so potrdila Amosov zapis, da so bogatini imeli slonokoščene intárzije na svojih bogato okrašenih ležiščih. Pili so izbrana vina, in sicer ne iz kozarcev, temveč iz skled, popuščali so svojim željam, se mazali z dragocenimi olji in se hranili z najboljšimi jedmi. (Amos 3:12, 15; 5:11; 6:4, 6)

Odkod pa je bilo tem bogatim Izraelcem njihovo premoženje? Pridobili so si ga s krivičnostjo, zatiranjem in nepoštenimi deli. Sebično so goljufali revne, jih varali pri merjenju žita (ki je bilo večkrat tudi slabe kvalitete), uporabljali so tudi netočne tehtnice. Niso oklevali prodati reveža v suženjstvo zaradi neznatnega dolga; niti so jim vračali potrebna gornja oblačila, ki so jih jemali za jamstvo. (Amos 2:6, 8; 8:4—6)

Takšna pokvarjenost je bila samo del njihovega nespoštovanja Boga. Bilo je še več tega. Prezirali so Jehovo; oče in sin sta imela spolne odnose z isto ženo. Nazirsko vzdrževanje od vina je gotovo obsojalo pohotno in razkošno življenje bogatinov; zato so ti poskušali odvrniti Nazirce od njihove vzdržnosti. Zaradi tega je čisti Bog mrzil hinavsko desetino, žrtve in obredna praznovanja bogatih. (Amos 2:7, 11, 12; 4:4, 5; 5:21)

Bog je na moralni in religiozni razkroj Izraelcev odgovoril tako, da je poslal po Amosu sporočilo o neizbežni katastrofi.

AMOSOVO SPOROČILO O NESREČI

Knjiga se začenja z obsodbo okoliških narodov. Damask (Sirija), Gaza (Filisteja), Tir, Edom, Amonci in Moabci so grdo ravnali z Božjim ljudstvom, včasih tako zelo, da so onečastili normalno človeško dostojanstvo. Ta predogled sodbe vključuje tudi Judo. Za kaj gre? Če bo vse te okolne narode zadela nesreča, kako bi se mogel Izrael — čigar krivda je bila še večja zaradi nespoštovanja Božjih del za njih — izogniti obsodbi? (Amos 1:1 do 2:16)

Vse ima svoj vzrok in tudi za Amosovim prerokovanjem stoji Jehova; in Amos ni niti pomislil, da ne bi prerokoval. (Amos 3:1—8) Ko je Izraelcem zatrjeval, da bo proti njim, ugodje ljubečemu ljudstvu, nastopil sovražnik, ni omenil Asirije. (Amos 3:9—15) Izrael v preteklosti ni poslušal Božjih opominov, zato je Amos opozoril: »Pripravi se, o Izrael, na srečanje s svojim Bogom!« (EI) Da, morali so se soočiti s svojimi napakami in se spremeniti. Če se ne bodo, bo Stvarnik poskrbel, da bo prišla nesreča. (Amos 4:1—13)

Vseeno pa Izraelci niso reagirali na prijazno rotenje, da naj ‚poiščejo Jehovo, da bi živeli‘. Niso »sovražili hudega in ljubili dobro«. Zato jih strašen ‚Jehovin dan‘ ni mogel obiti. Po Amosu je Bog napovedal, da bodo odpeljani v izgnanstvo in res je bilo tako; Asirci ,so jih premagali in odpeljali kot ujetnike. (2. Kr. 17:1—6) Izrael ni poslušal Amosovega opominjanja, zato so morali ‚iti‘ skozi opustošenje, ki ga je napovedal. (Amos 5:1—6:14)

Amos je z nizom opisnih pojav pokazal, da se Izraelu bliža konec. Opustošenje bi naj bilo podobno, kot je po naletu kobilic ali po požaru. V teh dveh primerih je Amos posredoval. Toda naslednja vizija je bila dokončna. Kakor zidar lahko s svinčnico prekontrolira prémost stene, tako je Bog odločil, da Izrael ni več pošten, temveč zasluži uničenje. Amazija, duhovnik oboževanja telet, je Amosa obtožil izdaje in mu ukazal, naj se vrne v Judejo. Amos pa je ostal trden, napovedal je celo obsodbo Amazije in njegove družine. (Amos 7:1—17)

Sadovi se pobirajo, ko so zreli, podobno se je Izraelu bližal konec. Jehova ga bo, tako je prisegel pri sebi, poklical na obračun. Ko se bo sodba izvrševala, se bodo Izraelci sicer obračali k Bogu v nebesih, vendar bo prepozno. Nihče se ne bo izognil, celo če bi se skril v jame Karmela. (Amos 8:1 do 9:7)

Bog bi bil stresel zemljo, četudi bi Izrael ne bil njemu predan narod. Toda upanje ni izgubljeno! Čeprav bodo grešniki govorili, da ‚je nesreča še daleč‘ bodo spoznali svoj konec; samo nekaj Jakobovih potomcev bo obvarovanih. In tako je bilo. Ljudje iz Izraela in Judeje so se vrnili iz ujetništva leta 537 pred n. št. (Amos 9:8—10, 13—15)

Velika tolažba je bila, da je Amos napovedal obnovo »šatora Davidovega«. Leta 49 n. št. je učenec Jakob citiral ta del Amosove prerokbe. Tedaj pa je bil predvideni kralj iz Davidovega rodu, Jezus Kristus že maziljen. Zbiranje krščanskih učencev, Hebrejcev in poganov za sovladarje Jezusa, je sijajna izpolnitev Amosa 9:11, 12. (Dej. ap. 15:13—18)

KATASTROFE V NAŠIH DNEH

Tako kot je Amos lahko napovedal, kaj bo prišlo nad Izrael, tako je lahko Jezus Kristus predvidel mednarodni razvoj dogodkov. Čeprav ne ljubeči Bog Jehova in njegov sin, Jezus, ne povzročata teh nadlog — kot so vojne, premalo hrane in potresi, od Prve svetovne vojne sem — se s tem izpolnjujejo Jezusove prerokbe o ‚koncu tega sestava stvari‘. (Mat. 24:3—12) Tako je po nesreči, ki se je zgodila novembra 1980, blizu Neaplja v Italiji, Robert I. Tilling, vodja ameriškega geološkega instituta za raziskovanje geokemije in geofizike, rekel: »Domnevamo, da je delovanje vulkanov v porastu in tudi potresov je vse več.«

Mi gotovo imamo dober razlog, da poslušamo Jezusovo opozorilo k budnosti in da naj ne nagibamo k prevelikemu razkošju; skratka naj ne postopamo kot Izraelci začasa Amosa. Dokazi pokazujejo, da je »konec« hudobnega sestava stvari skoraj tu. Zato ostanimo »budni«. (Mat. 24:14, 36—44; Amos 5:14)