Veruj v Kraljestvo!
»O časih pa in urah, bratje, ni treba, da se vam piše; zakaj sami veste natanko, da pride dan Jehovin tako kakor tat ponoči.« (1. Tesaloničanom 5:1, 2)
1., 2. Kako je Jehova še naprej uporabljal obujenega Jezusa Kristusa?
NAŠ nebeški Oče je Jezusa Kristusa kot »Besedo« ali Logos (Jan. 1:1—3; Kol. 1:16) veliko uporabljal. Vendar je Jehova Jezusa uporabljal tudi po njegovi smrti in vstajenju. Apostol Pavel je to posebej poudaril s svojimi pojasnjujočimi komentarji.
2 Apostol je pojasnil, da se namerava Bog spraviti z vsemi v nebesih in na Zemlji po preliti krvi Jezusa Kristusa. (Kol. 1:19, 20) To je v soglasju s Pavlovo izjavo, da je Jehova uredil tako, da »vse zedini pod eno glavo v Kristusu, kar je na nebesih in kar je na Zemlji«. (Efež. 1:10; Filip. 2:9—11) Toda višek razvoja stvari v tem pogledu bo vključil tudi vzpostavo Božjega mesijanskega kraljestva in dramatični prihod »Jehovinega dne«. (1. Tesal. 5:1, 2) Iz Pisma povsem jasno spoznavamo Kristusovo vlogo od njegovega vnebohoda pred več kot 1900 leti dalje. Prav je, da posvetimo posebno pozornost njegovemu pomembnemu mestu v Jehovini pripravi.
3. Zakaj se je Jezus zavedal preroških besed, izrečenih v zvezi s kraljevsko vladavino?
3 Zaradi svoje vloge Logosa ali »Besede« pred prihodom na Zemljo, se je Jezus popolnoma zavedal preroških besed, izrečenih o kraljevski vladavini. Jezus je torej kot človek povabil bralca, naj uporabi sposobnost razločevanja, ko razmišlja o Danielovih besedah v zvezi s »časom konca«. (Dan. 12:4; Mat. 24:15—22) Zato, odprimo Danielovo knjigo in preglejmo, kar je Jezus kot Logos ali »Beseda« nedvomno slišal. Izgleda, da ga je naš nebeški Oče tudi uporabil, da spodbudi preroke starega časa, da so pisali, kar imamo zapisano.
4. Kaj beremo v Danielu 2:44; 7:13, 14 in 12:1 o kraljevski vladavini?
4 Če razsodno pogledamo v Danielovo knjigo, bodo trije zanimivi izrazi pritegnili našo posebno pozornost. Prvega najdemo v Danielu 2:44:
»In v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo ne bo prepuščeno nobenemu drugemu ljudstvu. Vsa ta kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (NS)
Podoben izraz najdemo v Danielu 7:13, 14:
»Videl sem v prikaznih ponoči, in glej, z oblaki nebeškimi je prihajal eden kakor sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj. In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.«
V Danielu 12:1 piše končno naslednje:
»In tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki se poteguje za sinove ljudstva tvojega; in bode čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa.«
Daniel govori tukaj v treh odstavkih svoje prerokbe o vzpostavitvi kraljevske vladavine, ki ne bo v rokah nikogar drugega kakor »Sina človekovega« ali Mihaela. Ta dva izraza se jasno nanašata na Jezusa Kristusa v kraljevski moči. (Razod. 12:7—10)
5. Ali je biblijsko, zavedati se časovnega faktorja v zvezi s prevzemom oblasti kraljevske vladavine?
5 Opazil boš, da se v prejšnjih Danielovih in Pavlovih izjavah omenja čas za pojavo nebeške vladavine in prevzem oblasti. Če se zavedamo časovnega faktorja, tedaj se na nas kar najbolj točno nanaša to, kar piše v 1. Tesaloničanom 5:1:
»O časih pa in urah, bratje, ni treba, da se vam piše.«
Če resnično spoznavamo vso važnost Božje besede, posebno še, ko prihajamo vse globlje v »čas konca«, ne bomo presenečeni. Vsekakor bomo osebe, ki imajo sposobnost razločevanja glede dogodkov, povezanih s časom ‚konca sestava stvari‘. (Mat. 24:3) Preglejmo sedaj ozadje Danielovih treh izjav, ki se nanašajo na vzpostavitev kraljevske vladavine.
DANIELOVE OPOZORILNE BESEDE
6. Kaj je v Danielu 2:40 rečeno o »četrtem kraljestvu«?
6 Mnogi med nami poznajo podobo iz sanj, ki je opisana v Danielovem 2. poglavju, vemo tudi, da je prerok s pomočjo Jehovinega svetega duha povedal kralju Nebukadnezarju, kaj ta podoba pomeni. Predstavljala je vrstni red svetovnih kraljestev, pričenši z Babilonom. Še posebej nas zanima ‚četrto kraljestvo‘, o katerem je Daniel rekel:
»In četrto kraljestvo bode močno kakor železo; prav kakor železo zdrobi in razbije vse, tako bo ono, enako razruševalnemu železu, zdrobilo in razrušilo vse tisto.« (Dan. 2:40)
7. Kaj je »četrto kraljestvo«?
7 Katero kraljestvo pa se je pokazalo podobno železu? Po biblijski zgodovini je bilo »četrto kraljestvo« ali svetovna sila, računajoč od Babilona naprej, Rimsko cesarstvo, z Medo-Perzijo in Grčijo vmes. Sčasoma se je Rimsko cesarstvo razdelilo z namenom boljšega upravljanja, na Vzhodno in Zahodno cesarstvo. Iz Zahodnega cesarstva je vzraslo Britanko kraljestvo. Kot rezultat revolucije ameriških kolonij so nastale Združene Države Amerike. Iz važnih osnovnih razlogov se je tema dvema deželama zdelo potrebno, da sodelujejo na vojaških in drugih osnovah, tako da se je dejansko oblikovalo v Anglo-ameriško svetovno silo.
8., 9. Kakšna je podobnost med Danielom 2:40 in Danielom 7:7?
8 Glede »četrtega kraljestva«, v njegovi originalni obliki kot Rimsko cesarstvo — nam pravi Daniel v svoji drugi prerokbi naslednje:
»Potem sem videl v prikaznih po noči: in glej, četrta zver, grozovita in strašna in silno močna, in imela je velike zobe železne; žrla je in v kosce drobila in, kar je ostalo, je poteptala z nogami; in bila je različna od vseh zveri, ki so bile pred njo, in je imela deset rogov.« (Dan, 7:7)
9 Če pregledamo sedmo poglavje Danielove knjige, bomo videli, da prerok opisuje ista štiri kraljestva ali svetovne sile kakor v drugem poglavju. Teh sil ne opisuje kot dele podobe, ki se pričenja z zlato glavo, temveč jih opisuje kot zveri. V sedmem poglavju pričenja z levom (Babilonom) in končuje z nenavadno močno četrto zverjo, ki ima železne zobe. Ni le slučaj, da se Daniel 7:7 popolnoma ujema z Danielom 2:40. Sila, ki vliva strah, melje in uničuje pred seboj in je kakor iz železa — se jasno povezuje v teh dveh stavkih z rimskim cesarstvom. Toda ostaja še vprašanje: kako pride do tega, da to »četrto kraljestvo« predstavlja dve svetovni sili?
10. Odkod izvira »mali rog«?
10 Preberimo Daniela 7:8, (EI):
»Ko sem opazoval rogove, glej, je vzrastel med njimi drug, majhen rog; trije prejšnjih rogov so bili pred njim izdrti. In glej, na tem rogu so bile oči kakor človeške, in usta, ki so govorila drzne reči.«
Zanimivo! Temu četrtemu kraljestvu, Rimskemu cesarstvu, začenja rasti še en rog na simbolični glavi. Trije prejšnji rogovi so bili izdrti, da bi naredili prostor temu izrastku. Kaj vse to pomeni? Poglejmo zgodovinska dejstva.
ZGODOVINA POTRJUJE DANIELOVO OPOZORILO
11. Zakaj je zanimivo pogledati, kako je Rimsko cesarstvo do posameznosti izpolnilo dogodke, ki jih je Daniel opisal?
11 Dejansko ‚ni treba, da se nam še piše‘, ker je v Božji navdihnjeni besedi že vse zapisano. Če, razen tega, zares znamo duhovno opazovati, nas splošni dogodki ne bodo mogli presenetiti, kakor tat ne more presenetiti opreznega gospodarja. Toda iz Pisma moramo biti dobro obveščeni in zanimivo je pogledati, kako je Rimsko cesarstvo do posameznosti izpolnilo dogodke, opisane v Danielovih preroških vizijah.
12. Do katere mere je s svojo prevlado vplival Rim na Britanski otok?
12 Rim je bil že od začetka zelo močna vojaška sila in svoj vpliv in oblast je zelo razširila. Tisti čas je bila Britanija pravzaprav pod vplivom rodovnega kraljestva in je postala del Rimskega cesarstva. Povsod po Britanskih otokih se nahajajo mnogi dokazi takšne prevlade. Med te dokaze spada tudi zid cesarja Hadrianusa, zgrajen preko severnega dela Anglije.
13., 14. a) Kakšne vrste je bila rimska moč v začetku? b) Kaj se je razvilo v tretjem in četrtem stoletju?
13 Ko je postal Rim še bolj bogat, toda tudi bolj razkrojen zaradi razuzdanega življenja njegovega vladajočega razreda, je kot vojaška sila oslabel. Slabljenje rimske vojne moči se je v času Nerona in poznejših cesarjev razločno čutilo. Toda tisti, ki so to cesarstvo ovekovečili, so si izmislili načrt, kako bi ga ohranili kot prevladujoči faktor v svetovnih zadevah v teku naslednjih stoletij, čeprav ne več v vlogi vojaške sile. Kako so to naredili?
14 Kot izgleda je v tretjem in četrtem stoletju postal Rim, razen vojaške, tudi precejšnja religiozno-politična sila. Spretno je bil zamišljen načrt, po katerem je lahko papeška vlada v Rimu vladala na daleč in široko precejšnjemu delu takrat znanega naseljenega sveta. Ta ureditev je bila znana kot fevdalni sistem in ta sestav je s pomočjo Svetega Rimskega cesarstva s papeškim Rimom kot središčem, najmanj 1000 let narekoval potek svetovnih dogodkov.
15. Kako je papeška uprava ohranjala svojo oblast skozi nekaj stoletij?
15 Pod fevdalnim sestavom je večina ljudi životarila kot kmetijsko prebivalstvo v bednem neznanju in siromaštvu. Od svojih bornih dohodkov so morali dajati prispevke za vzdrževanje lastnikov plemiških hiš in gradov širom Evrope, vključno na Britanskem otoku. Ti fevdalni gospodarji pa so zopet morali plačevati davek kralju, pod čigar oblastjo so se nahajali. Vsak kralj, bodisi v Angliji, Saksoniji ali drugih delih Evrope, je bil vazalni (podložni) kralj in je moral plačevati fevdalne dajatve ali davek papeški upravi v Rimu. Papeška oblast je torej postajala vedno večja, njeno bogastvo pa se je množilo v teku dolgega časovnega razdobja, znanega kot mračni Srednji vek.
16. a) Kako dobro je Daniel opisal Sveto rimsko cesarstvo? b) Kaj je zraslo na glavi ‚četrte zveri‘, Rima?
16 V primerjavi z zgodovinskimi dejstvi je še kako primeren Danielov preroški opis kraljestva, predstavljenega po železnih nogah »velike podobe«! (Dan. 2:31) In kako dobro je prikazana v Danielovem sedmem poglavju zver, ki vliva strah, uničuje in požira vse pred seboj in ima železne zobe! Najprej je besnela po Evropi in si s svojo vojno močjo pokorila vse, ki so ji stali na poti. Zatem se je ohranjala dalje in utrjevala svojo moč s političnimi, religioznimi in gospodarskimi ukrepi in izreki. Toda kaj je z izrastkom, s tem ‚malim rogom‘, ki je zrasel na glavi strašne ‚četrte zveri‘, ki predstavlja Rim? Kdaj se je to zgodilo?
POJAVLJA SE ‚MALI ROG‘
17. Kako je začel rasti ‚mali rog‘?
17 Vse do leta 1533 je ostalo britansko kraljestvo v svojem sestavu vazalno ali podložno papeški vladi. Kralj Henrik VIII. pa je naslednjega leta postal poglavar Angleške katoliške cerkve. Prekinil je odnose z Rimom in Rim z njim. Sedaj se je bogastvo Britanskega otoka, ki ga je prej pobirala rimokatoliška cerkev, zbiralo pod poglavarstvom angleškega kralja, ki je bil tudi poglavar angleške cerkve. (Katoliška cerkev Anglije je ohranila isto obliko kot rimokatoliška cerkev. Tako je v večjem delu še danes.) Moč Svetega rimskega cesarstva je začela upadati, toda iz nje je začel rasti ‚mali rog‘.
18. V kakšnem položaju se je nahajala Britanija v času kraljice Elizabete I. in kaj je to pomenilo za Francijo, Nizozemsko in Španijo?
18 Minilo je nekaj desetletij in Britanija se je znašla pod oblastjo Elizabete I. Od tega časa se je začel čutiti vpliv nakopičenega bogastva fevdalnega sestava na Britanskem otoku. Pojavila se je pomorska flota junakov. V kratkem času se je ta znašla, pod vodstvom znamenitih mož, kot so bili Drake, Releigh in Hawkins, v sporu s pomorskimi silami Španije, Nizozemske in Francije (ki so še vedno bile pod rimsko cerkveno oblastjo), in vse je porazila, vključno mogočno špansko vojno floto. Britanija vlada torej sedaj morju in se s tem hvali.
19. Kakšno veliko izpolnitev vidimo sedaj, če primerjamo drugo in sedmo poglavje Danielove knjige?
19 Kaj piše v Danielu 7:8? Da, trije »rogovi« bodo izdrti, preden zraste ta ‚majhen rog‘ in ta bo govoril »drzne reči«. S pojavom Britanske svetovne sile torej, ki se ji je pozneje pridružila Amerika, dobimo popolno izpolnitev te velike prerokbe. Anglo-ameriška svetovna sila je izrastek Rimskega cesarstva, rimski »otrok«. Preroško je torej prikazana, kako raste na »glavi« Rima, ‚četrte zveri‘ z železnimi zobmi. Če primerjamo sedmo in drugo poglavje knjige Daniela, zlahka vidimo, da predstavljajo ‚železne noge‘ dve svetovni sili, ki si sledita, in ne samo eno. (Dan. 2:32, 33)
KJE SE NAHAJAMO V TOKU ČASA?
20. Kako lahko spremljamo razvoj ‚železnih nog‘ vse do našega, dvajsetega stoletja?
20 Po Danielu 2:41—43 vidimo, da bodo prešla svetovna kraljestva, ki se jih dá jasno ugotoviti. Ali predstavlja torej vsaka od teh dveh ‚železnih nog‘ dve ločeni svetovni sili? Ne, enako, kakor ‚dve srebrni roki‘ v gornjem delu trupa podobe ne predstavljata dveh svetovnih sil v času viška moči Medo-Perzije. Ti dve nogi in stopala iz železa se razvijeta iz Rimskega cesarstva in to posebno še od četrtega stoletja, ko Konstantin zapusti svojo zahodno prestolnico v Rimu, ter vzpostavi vzhodno prestolnico v Konstantinopolu. Iz tega razdeljenega cesarstva potekajo različni podrejeni narodi, skupaj z Anglo-ameriško svetovno silo, ki končno prevzame oblast. V teku dveh svetovnih vojn v našem stoletju sta ti ‚nogi‘ dokazali, da sta zares kakor ‚železni‘, ker je lahko anglo-ameriška vojna svetovna sila uničila sovražno vojsko in je prvič uporabila v vojni jedrsko orožje.
21. Katere slabosti se končno pojavijo na skrajnih udih podobe?
21 Sedaj pridemo do zadnjih udov te velikanske podobe. Še vedno predstavljata Anglo-ameriško svetovno silo. Toda sedaj ima slabe točke. Njena stopala in nožni prsti so izgubili železno moč nog. Narejena so ‚deloma iz železa, deloma pa iz gline‘. Daniel razlaga to takole:
»Da si pa videl železo zmešano z ilovino, pomeni, da se bodo med seboj mešali z ženitvijo, pa se vendar ne bodo držali drug drugega, kakor se železo ne more zmešati z ilom.« (Dan. 2:33, 43)
22. a) Zakaj tukaj ne pridejo na prizorišče ateistični vladarji? b) Kdo je torej ‚človeško seme‘? c) Do česa je prišlo glede ‚železa‘ in ‚gline‘?
22 Ali to pomeni, da postanejo sodobne totalitarne ateistične vladavine svetovna sila? Ne, ker pokaže biblijska prerokba, da ti sodobni posvetni elementi nikoli ne bodo dosegli svetovne prevlade. Zadnji del podobe je še vedno v večini narejen iz železa, medtem ko se približuje svojim mejam v teku časa. Svetovna sila še vedno izhaja iz Svetega Rimskega cesarstva. Toda ta sila, podobna železu, na koncu slabi zaradi prodiranja mehkega, glini podobnega elementa — gibanja, ki poziva narod, da močneje sodeluje v posvetnih zadevah, raznih sindikatnih, protestnih akcijah in podobnem. ‚Človeško seme‘, takoimenovani preprosti narod, se trudi, da bi imelo svojo »besedo« in usmerja tok stvari. Tega ne vidimo danes samo v zahodnoevropskih deželah, ki so nekdaj pripadale Svetemu Rimskemu cesarstvu, temveč posebno na področju Anglo-ameriške svetovne sile. Zmanjšanje dela, stavke in nemiri na delu, slabijo oblast vlade, ki je bila nekdaj močna kot »železo«. Medtem ko se delavstvo bori proti kapitalizmu, se ‚človeško seme‘ trudi, da bi narekovalo način življenja in dela. Je pripeljalo to do trdnega stanja med delavci in vlado? V Božji besedi je preprosto napisano: »Vendar se ne bodo držali drug drugega.«
23. a) Kaj pomeni to, da smo prišli danes do ‚prstov‘ na nogi podobe? b) Kaj lahko pričakujemo kot naslednje? c) Kaj naj bi v tem ‚času konca‘ delali?
23 Kje pa se nahajamo mi v toku časa? V zaključni, 43. vrsti, od »podobe« ni ostalo ničesar več. To pomeni, da smo prišli do ‚prstov‘ na nogi. Živimo v času, ko bo razvoj človeške vladavine dosegel svoj žalostni konec. Pred nami je višek tega časa. Daniel nam je povedal, kaj naj pričakujemo. Da, Kristusovo kraljestvo, ki bo vladalo vsem narodom, ta »kamen«, prikotaljen z »gore« Jehovine vesoljne suverenosti, bo padel na noge strašne podobe in jo podrl ter uničil ves sestav zatiralske človeške vladavine. To bo označilo »čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa«. Za njim bo skoraj sledilo najbolj čudovito razdobje človeške zgodovine, namreč tisočletna Kristusova vladavina. Ali lahko katerikoli pravi kristjan ravnodušno in mirno sedi ter opazuje dogodke v tem ‚času konca‘, ne da bi se čutil gnanega, da podpre kraljevsko vladavino? Sedaj je čas, da pokažemo, na čigavi strani smo — na Jehovini ali satanovi! (Dan. 2:44, 45; 7:14; 12:1, 4)
24. Kakšni ljudje bomo še naprej in zakaj?
24 Res ni potrebno, kakor pravi v 1. Tesaloničanom 5:1, da bi se nam pisalo o času in časovnih razdobjih! Vse se nahaja v Božji besedi, in je le stvar raziskovanja. Zato delajmo to, kar se nam priporoča v listu Hebrejcem 10:35—39: »Ne zavrzite torej zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo. Potrpežljivosti vam je namreč treba, da izvršite Božjo voljo ter dosežete obljubo. Zakaj še malo, prav malo in prišel bo, kateri mora priti in ne bo odlašal. (EI) Pravičnik moj pa bo živel iz vere, in: ‚Ako se umakne, duši moji ne bode po volji.‘ Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temveč ki verujejo in ohranijo dušo.« Zato neomajno in trdno verujmo v Kraljestvo!
»Kraljevanje nad svetom je prešlo na našega Gospoda in njegovega Kristusa in vladal bo na vekov veke.« (Razodetje 11:15, EI)
[Tabela/slike na strani 30]
SIMBOLIKA V DANIELOVIH PREROKBAH O KRALJESTVU
Velika podoba
Štiri velike zveri
BABILON
od 625. pred n. št.
MEDO-PERZIJA
od 539. pred n. št.
GRČIJA
od 331. pred n. št.
RIM
od 30. pred n. št.
ANGLO-AMERIKA
od 1763. n. št.
SODOBNA RADIKALNA GIBANJA
Pojavlja se mali rog
Cesar Konstantin (312—337 n. št.) je razen Rima osnoval še vzhodno prestolnico, odkoder izvira anglo-ameriška sila.
Henrik VIII. pretrga vezi z Rimom (1534 n. št.)
Od časa Elizabete I. (1558—1603 n. št.) je Britaniji uspelo ‚izpuliti troje rogov‘ — Španijo, Nizozemsko in nazadnje Francijo