Objaviti Božje opozorilo
»Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli (več, EI) ne bo. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« (Mat. 24:21, 22)
1., 2. a) Zakaj je svet postal velika soseska? b) Kakšne nevarne posledice lahko nastanejo, ker so si vsi ljudje kakor sosedje?
VES svet je danes velika soseska. Z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi bi lahko v manj kot enem dnevu obkrožili Zemljo na njenem ekvatorju ali preko severnega in južnega tečaja. Po mednarodnih telefonskih zvezah ali brezžičnem telefonu se lahko v nekaj minutah pogovarjamo s sosedom na že skoraj vsakem delu Zemlje. Jemo lahko mnogo različnih inozemskih jedi in zato smo odvisni od ljudi iz daljnih krajev Zemlje.
2 Zaradi tesne povezanosti, deli človeštvo skupne nevarnosti. Pred 66 leti, to se pravi v enem stoletju, so se ljudje po vsem svetu zavedli stvarnosti katastrofe, kakor je svetovna vojna. Enaindvajset let zatem, ko se je končal najhujši spor, je svet zašel v še veliko hujši čas vojne. Sedaj, 36 let po tej svetovni zmešnjavi, nam preti nekaj še strašnejšega. Nihče pravzaprav ne more reči: ‚Oh, tisto, kar se dogaja tam nekje daleč na drugi strani Zemlje, ne more vplivati na mene.‘ Takšno mišljenje in govorjenje bi bilo varanje samega sebe. Danes smo vsi bližnji sosedje, toda naše neprijazno obnašanje ustvarja problem, da, svetovno nevarnost. Dvigujejo se glasovi, ki resno svarijo.
3. a) Zakaj čuječi ljudje verjamejo, da je svet v smrtni nevarnosti? b) Kakšno stališče imajo do Boga posvetno modri ljudje?
3 Zaradi obsežnosti vsega tega lahko nekateri dvomljivci vprašajo: mar je res ves svet v smrtni nevarnosti? Na to vprašanje čuječi ljudje, ki v nobenem primeru niso glasniki nesreče, odgovarjajo z da! Njihov otožen odgovor ne temelji le na tem, kar si človeštvo samo lahko naredi. Obstaja nekaj veliko resnejšega, kar je treba upoštevati. Ali je to res mogoče? Da, je. In zakaj? Tako je zaradi Osebe, ki ji pripada Zemlja in ves človeški in živalski svet na njej. Res, danes je malo takšnih, ki upoštevajo to Osebo. Posvetno modri ljudje tega znanstvenega, naprednega stoletja mislijo, da so toliko svobodni, da jim ni treba verovati v Stvarnika, ali da bi se vprašali, kaj On namerava? Toda Stvarnik ni tako trdosrčen, da ne bi videl žalostnega stanja človeštva. Vendar ga to ignorira, kakor da ga ne bi bilo, ali pa misli, da je tako daleč, da se ne bo vmešal v človeške zadeve, oziroma da se zanje sploh ne zanima.
4. a) Kako se Bog Jehova kot Lastnik Zemlje, zanima za svojo posest? b) Kaj je potrebno, da bi Zemlja postala prijetno prebivališče?
4 Meniš, da se lastnik neke posesti ne bi zanimal za to, kar mu pripada? Želel bo, da jo ohrani v najboljšem stanju, še posebej, če veliko velja. Takšen je naš Stvarnik. Glede stanja ne moremo zanikati dejstva, da Zemlja danes propada in da je v nevarnosti, da bo v strašnem obsegu razdejana. Izgleda, kot da je že iztekel njegov čas, da jo očisti vseh tistih, ki so odgovorni za uničevanje njegove prvotne popolne posesti. Blizu je čas, ko bo opravil to očiščevalno delo. O tem je dal zapisati knjigo. In kaj namerava po tej knjigi narediti?
RAZMERE, KI SO BILE PODOBNE DANAŠNJIM
5. Kdaj v preteklosti so ljudje bili v podobni situaciji, v kakršni smo danes?
5 Morda bodo mnogi presenečeni, ko izvedo, da je človeštvo nekoč že bilo v podobnem stanju, kot je današnje celotno zemeljsko prebivalstvo. Tedaj se je zgodilo nekaj velikega. Bilo je to v dneh človeka, od katerega potekamo vsi, ki danes živimo. Ta naš skupni prednik je bil Noe, Lamehov sin. Glede Noetovih dni piše v Stvarnikovi navdihnjeni knjigi: »In Noe je imel tri sinove: Sema, Hama in Jafeta. Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije. In Bog je pogledal zemljo in glej, bila je popačena, kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.« (1. Moj. 6:10—12, EI)
6., 7. a) Na kaj je Noe opozarjal takratni svet? b) Kaj se je zgodilo, da je Zemlja spet postala miren kraj, na katerem se je dalo živeti?
6 Kaj pa se je zgodilo, da bi bila Zemlja miren, varen kraj, na katerem se da živeti? Ali so ti nasilni uničevalci Zemlje povzročili splošno vojno in se iztrebili? Ali je bilo Noetu zapovedano, naj opozori pred nesrečo, ki bi jo povzročili ljudje, in ki je ljudje ne bi preživeli? Ne! Namesto tega je objavljal ljudem Božje opozorilo, opomin, ki mu ga je dal Bog. Opozarjal je vse ljudi na to, kaj bo Bog, Stvarnik, storil v korist mirne in varne Zemlje, na kateri bi lahko živelo potomstvo. Bog je rekel Noetu, da ga ljudje ne bodo poslušali, in zato je moral zgraditi barko ali plavajočo skrinjo, zase in za svojo družino — skupno osem duš. Napovedanega dne leta 2370 pred n. št. se je začel vesoljni potop. To je bilo ‚Božje delo‘. Uničeno človeštvo je plačalo kazen.
7 To ‚Božje delo‘ v starem času je koristilo vsemu človeštvu. Ljudem je dalo nov začetek, čigar temelj je bila pravična, bogaboječa družina, in to na Zemlji, ki je bila mirna in varna za prebivanje.
BLIZU JE PODOBNO SPLOŠNO UNIČENJE
8. a) Kako je Jezus Kristus primerjal Noetove dni z današnjimi dnevi? b) Kakšen dogodek je pred nami in kaj je treba zato narediti?
8 To je bil dosedaj edini primer, ko je vsemu človeštvu pretila nevarnost uničenja. Ponazarjal pa je naš čas, ko je v nevarnosti svet z več milijardami ljudi. To ni naše črnogledo sklepanje ali neko skrajnostno mišljenje. To ni nič drugega kot to, kar je rekla po vsem svetu znana osebnost, prerok, večji od Noeta. To je bil Jezus Kristus. Ko je vnaprej opozarjal na naše dni, je rekel: »Kakor pa je bilo v Noetovih dneh, tako bo ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in (hčere) možili do dne, ko je Noe šel v ladjo, in niso opazili, dokler ni prišel potop in uničil vseh: tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.« (Mat. 24:37—39, EI) Po Kristusovi prerokbi o svetovnem stanju v času, ko bo nevidno prisoten na Zemlji, je naša svetovna situacija od 1914. leta podobna stanju Noetovih dni. Ustrezno temu mora biti blizu tudi podobno ‚Božje delo‘. Čas je, da se razglasi Božje opozorilo vsemu ogroženemu človeštvu. Zato bi se moral vsakdo vprašati: kdo bo podoben tistim, ki so z Noetom vstopili v barko?
9. a) Zakaj imamo razlog, da verujemo, da je blizu napovedana »velika stiska«? b) Zakaj se mora še v večjem izpolniti Jezusova prerokba o »veliki stiski«, čeprav je »velika stiska« doletela Jeruzalem že 70. leta n. št.?
9 Celo brez tega, kar beremo v Stvarnikovi knjigi, Bibliji, imamo razlog za verovanje, da je ta sestav v ‚času konca‘. Tečejo mu zadnji dnevi. Njegov popolni konec se lahko pričakuje skupaj s stisko, »veliko stisko«, ki bo s svojim izgledom in uničevalsko močjo hujša kot potop Noetovih dni. To Jezusovo sklicevanje na Noetove dni je bil del njegove končne prerokbe, ki jo je izrekel 33. leta n. št. S tem je razširil svoje prerokbe preko uničenja Jeruzalema po Rimljanih 70. leta n. št., vse do današnjih dni. Uničenje tega svetega mesta je bil višek »velike stiske« za Žide v rimski provinci Judeji na Bližnjem vzhodu. Zato je očitno, da je Jezus mislil na nekaj večjega, kakor samo na takratno uničenje Jeruzalema, ko je rekel: »Zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj (do 33. leta n. št.) in je tudi več ne bo. (EI) In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« (Mat. 24:21, 22; Mar. 13:19, 20)
10., 11. a) Kako je apostol Peter opisal prihajajoče splošno uničenje? b) Kakšno je danes splošno stališče v zvezi s celotnim uničenjem od Boga?
10 Jezusov učenec, apostol Peter, je preroško povezal konec Noetovih dni s koncem današnjega sestava na višku tega ‚časa konca‘. (Dan. 12:4) V nasprotju z izlitjem voda začasa Noeta, je Peter napovedal »ogenj«, ki bo zajel tako simbolično Zemljo kot simbolična nebesa. (2. Petr. 3:5—12) V svoji primerjavi Peter ni govoril o rimskem uničenju Jeruzalema, kar se je zgodilo kmalu po njegovi mučeniški smrti.
11 V Petrovem času so kristjani verovali v to, kar so splošno označevali kot »konec sveta«. (Mat. 24:3) Kako pa je danes, 19. stoletij pozneje, še posebej s tistimi, ki trdijo, da so kristjani ali ki so člani krščanskih cerkva? Verjamejo v to? Komajda! Samo poglejmo, kako se ženejo za materialnimi dobrinami tega obsojenega sveta.
12. a) Kakšne svetovne katastrofe se bojijo odgovorne osebnosti danes? b) Kako nameravajo ljudje preprečiti splošni pokol?
12 Vendar se najde tudi odgovorne ljudi, ki svojih predvidevanj sicer ne temelje povsem na Bibliji, toda napovedujejo »konec sveta«. Opozarjajo nas na njegovo verjetnost. To je slučaj vse od eksplozije dveh atomskih bomb ob koncu druge svetovne vojne, leta 1945. Danes imajo bombe narodi, ki se imenujejo »nuklearne sile«, in to v takšni količini, da bi z njimi lahko večkrat uničili celotno človeštvo, če bi jim to bilo mogoče. S pritajenim glasom se omenja tudi radiološke bombe. Te bi usmrtile vse ljudi, nedotaknjene pa bi ostale njihove materialne dobrine. Kakšnemu namenu pa bi služile zgradbe, če v njih ne bi bilo živih ljudi? Bile bi samo »mesto duhov« ali »svet duhov«. Le koga navdušuje takšna misel? Nevarnost je pa zelo stvarna. Od osmega biblijskega kralja z njegovimi narodi se pričakuje, da prepreči takšen pokol. Toda zaman je upati vanj, čeprav so vse nuklearne sile njegove, on ne bo preprečil uničenja človeške vrste s svojimi sredstvi.
13. a) Na kakšno vprašanje o življenju ali smrti je treba odgovoriti? b) Zakaj nereligiozne osebe nimajo zadovoljivega odgovora? Ali takšen odgovor obstaja?
13 Kdo dejansko lahko obvaruje človeštvo pred samouničenjem ali samomorom? To vprašanje bi morali posebej resno pretresti ljudje, ki niso religiozni. Ker ne verujejo Bibliji, ne morejo najti zadovoljujočega odgovora. Ne morejo nam pokazati rešitelja. Ali to pomeni, da ga ni? K sreči, ne!
EDINI IZVOR PRAVEGA UPANJA
14. Zakaj je razumno verovati, da ima Stvarnik z Zemljo svoj namen?
14 Znanstveniki ne morejo dokazati, da so Zemlja in ljudje nastali sami od sebe. Zato mora biti Stvarnik. Kako je torej s tem? Že v 16. stoletju pred n. št. je navdihnil neoporečnega moža, Joba, da je objavil znanstveno resnico, namreč da je Stvarnik Zemljo obesil na nič v vesolju. (Job 26:7) Ali slučajno na njej živi milijarde ljudi? Je tako zaradi napake ali brez njegovega namena? Doslej je dopustil, da se je zemlja precej napolnila z živimi stvarjenji. Ali je njegov namen, da se danes teh nekoliko milijard ljudi iztrebi in pusti Zemlja mrtva lebdeti v vesolju? Če upoštevamo to, kar sam pravi, mu takšne neumnosti ne moremo pripisati.
15. a) Kakšen je Božji namen z Zemljo? b) Kaj bo Bog, v kar smo lahko prepričani, skoraj naredil?
15 Navdihnil je modrega Salomona, sina kralja Davida, da je zapisal v Biblijo: »Rod (generacija) mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.« (Propov. 1:4) Tudi Izaijo je navdihnil, da je takole napisal: »Kajti tako govori Jehova ... stvarnik zemlje, ki jo je uredil, ni je ustvaril puste, za bivanje jo je pripravil: Jaz sem Jehova in drugega ni.« (Iza. 45:18, EI) On torej obljublja, da Zemlja ne bo nikoli nenaseljena. Povsem pa bo z zemeljske površine izbrisal sestav stvari, ki so ga na Božji lastnini osnovali nasilni ljudje. Zato lahko povzamemo besede hvale, ki so zapisane v zadnji knjigi Biblije: »Zahvaljujemo te, Jehova Bog, Vsegamogočni, ki si in ki si bil, da si prejel moč veliko svojo in si zakraljeval. In narodi so se razsrdili, in prišla je jeza tvoja in čas, ... da bodo sojeni, in da se ... pogube, kateri pogubljajo Zemljo.« (Razod. 11:17, 18)
16. a) Kakšne dobro pripravljene načrte imajo danes narodi; in kakšna opozorila je slišati v zvezi s tem? b) Kateremu opominu pa bomo mi vsi modro sledili?
16 V vojaškem pogledu imajo napredni narodi dobro pripravljene načrte, da bi »pogubili Zemljo«, kar se največ da in na najhujši način, ki si ga lahko zamislimo. Mikrobi, kemikalije in strahovita razstreliva so pripravljeni za najbolj ugoden napad na sovražnike. To ni nobena skrivnost. Tu in tam se sliši slabotno opozorilo, da je ogrožen obstoj človeštva. Čeprav so takšna opozorila pravočasna in opravičena, za njimi vseeno ne stoji Stvarnik Zemlje, Bog Jehova. Njegovo opozorilo, napisano v Bibliji, je v zvezi z njegovim namenom, da ‚pogubi tiste, ki pogubljajo Zemljo‘ ali njegovo stvarstvo. To bo nadzorovan proces, preživeli pa bodo tisti, ki jih Bog priznava. Tisti, ki ljubijo življenje, posebno večno življenje v raju, želijo biti med njimi.