Ali lahko ljubiš svoje bližnje in kadiš?

KADILCI ne onesnažujejo samo zraka, ki ga morajo drugi vdihavati, temveč škodujejo tudi svojemu zdravju. Če bi prenehali kaditi, bi bili bolj zdravi in prihranili bi si tudi veliko denarja — približno do 700 dolarjev letno — kolikor stanejo cigarete. Edina razumna odločitev kadilcev bi bila, da prenehajo kaditi.

Upoštevaj količino onesnaženosti v dimu prižgane cigarete. Tak dim je mnogo bolj strupen kakor tisti, ki ga kadilec sam vdihuje, ker vsebuje dvakrat več katrana in nikotina, petkrat več ogljikovega monoksida in 50 krat več amonijaka kakor glavni dim, da o drugih strupih ne govorimo.

Deset gorečih cigaret v zaprtem avtomobilu dvigne ogljikov dioksid na 100 delov v enem milijonu, torej mnogo več kot je dovoljeno po zveznih merilih za kvaliteto zraka v Združenih Državah. »Na značilnih študentskih zabavah«, omenja New York Times, »je količina cigaretnega dima v zraku 40 krat večja od dovoljene po merilih za onesnaževanje zraka v Združenih Državah Amerike.« Kot smo že omenili, je dokazano, da škodi tistim, ki so redno prisiljeni vdihavati takšen dim.

VSKLAJENO Z LJUBEZNIJO DO BLIŽNJIH?

V Bibliji je rečeno, da je zapoved, ‚ljubiti bližnjega kakor samega sebe‘, »kraljevska postava«. S tem se poudari, kako pomemben je ta zakon. (Jak. 2:8) Bi ti izkazoval ljubezen svojemu bližnjemu, če bi namerno metal smeti na njegovo dvorišče ali pljuval vanj? »Seveda ne«, boš verjetno rekel. Bi bil greh, delati svojemu bližnjemu kaj takega?

Definicija greha nam pomaga odgovoriti na to vprašanje. »Greh je protizakonje« — dejanje proti Božjemu zakonu — piše v Bibliji. (1. Jan. 3:4) Zato bi bilo namerno vsiljevanje nečesa tvojemu sosedu isto kot pljuvati vanj ali metati na njegovo lastnino odpadke — bil bi to greh. S tem bi prekršili ‚kraljevski zakon‘, ki se glasi: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.«

Kakšno zvezo pa ima to s kajenjem? Dr. Isaac Asimov je v uvodniku časopisa Cancer News prepričljivo dokazal to zvezo: »Če kdo poleg mene kadi«, je rekel, »njegova grda navada ni več zasebna stvar. Škodljiv dim vstopa v moja pljuča in krvni obtok. Njegov smrad se me oprijema in postaja moj neprijeten vonj. In to povečuje tveganje, da zbolim na srcu ali dobim raka na pljučih.«

V odgovor kadilcem, ki si morda prisvajajo pravico, da kade v prisotnosti drugih, je dr. Asimov rekel: »Če nekdo meni, da mora kaditi in da mu z ugovarjanjem jemljem svobodo, tedaj bi moral biti pripravljen potrpeti z menoj, če čutim, da ga moram brcniti v zadnjo plat in da mi, če mi ugovarja, odvzema svobodo. Naj povem takole: tvoja svoboda kajenja preneha tam, kjer se začnejo moja pljuča.«

Brez dvoma brcati nekoga, mu pljuvati v obraz ali mu metati odpadke na dvorišče ni v skladu z ljubeznijo do bližnjega. Nič drugače ni s kajenjem. To je poseganje v tuje pravice — tako se jim povzroča škoda, ne pa izkazuje ljubezen. Da, kajenje je greh.

Toda kadilec se bo morda opravičeval: »Razumem, da je lahko kajenje škodljivo, zato nikoli ne kadim, če sem med ljudmi.« Ali je, če kdo kadi na samem, tudi greh? To ne škoduje drugim.

JE KAJENJE NA SAMEM TUDI GREH?

Kljub temu razmisli: kadilec s tem škoduje svojemu življenju. In odkod so v resnici naša življenja? »Pri tebi (Bog Jehova) je življenja vir«, odgovarja Biblija. »(Ki) sam daje vsem življenje in dihanje in vse.« (Ps. 36:9; Dej. ap. 17:25) Da, naše življenje je dejansko čudovito Božje darilo.

Kako pa mi lahko cenimo to Božje darilo — življenje? Mar tako da delamo tisto, kar ga uničuje? Seveda ne! Očitno bi bilo nepravilno, če bi namerno tako delali. V skladu s tem preišči izjavo Josepha Califanoa, bivšega ameriškega ministra za zdravstvo, izobrazbo in blagostanje: »Danes ni več nobenega dvoma, da se kajenje lahko dejansko primerja s postopnim samomorom.«

Namerno uničiti človeško življenje je napačno — to je greh. Biblija zapoveduje kristjanom, da ne onesnažujejo niti svojega telesa, zato spodbuja: »Očistimo se vsakega madeža.« (2. Kor. 7:1) Če kadilec posluša to zapoved, mora prenehati s kajenjem, ker to telo zares onesnažuje. Onesnaži njegove prste, zobe, dah, obleko — praktično vse, s čemer pride v stik.

Kaj tedaj, če kadilec ne želi več kaditi, pa je toliko zasvojen, da ne more prenehati? Ali ga bo Bog milostno razumel, ker je Jezus Kristus rekel: »Duh je sicer voljan, ali meso je slabo«? (Mat. 26:41)

OPRAVIČILO ZARADI SLABOSTI?

Brez dvoma se je skrajno težko odvaditi kajenja. »Mnogo lažje se je odvaditi heroina kakor kajenja«, pravijo strastni kadilci. Odvajanje od kajenja je veliko daljše. »Pri večini potreba po kajenju ostane najmanj mesec dni«, je rečeno v časopisu Science 80, »pri približno petini pa ostane ta želja še celo pet do devet let potem, ko so prenehali kaditi.«

To pojasnjuje, zakaj mnogi prenehajo kaditi za nekaj časa, zatem pa ponovno začno. Od desetih kadilcev jih želi nehati kaditi devet. Vzdrževati se tobaka je vsakodnevna borba, ki traja včasih leta. Milijoni so zmagali. Desetine milijonov pa se je borilo in izgubilo. Če nekdo poskuša prenehati s kajenjem, pa mu to ne uspe, je modro misliti, da bo Bog to že razumel in mu odpustil to pomanjkljivost?

Vzrok problema je lahko v tem, da oseba uživa v kajenju. Vendar to ne opravičuje dejanja, ki ga Bog obsoja. V Bibliji piše, da je Mojzes modro izbral, da služi Bogu, namesto da bi imel občasen »užitek od greha«. (Hebr. 11:24—26) Bog pričakuje, da se bodo njegovi služabniki borili proti navadam, ki nasprotujejo njegovim zakonom in jih z njegovo pomočjo tudi premagali.

Za primer vzemi nečistovanje. To je dejanje, ki lahko nekaj časa izgleda zabavno. Ko preide v navado, postane človekova želja po spolnosti z različnimi osebami tako močna, kakor želja po cigareti. Navzlic temu se z nečistovanjem prestopa Božji zakon in tisti, ki namerno nečistujejo in se ne kesajo, ne bodo dobili Božjega darila — večnega življenja. To velja tudi za tiste, ki kadijo. (Hebr. 13:4; Rim 6:23)

Poslušanje Božjih zakonov zahteva resničen trud. To je veljalo tudi za Božjega Sina, Jezusa Kristusa. Moral je prenesti najtežje trpljenje in končno umrl strašne smrti, vendar je ostal zvest Bogu. Nekaterim ljudem se morda zdi trpljenje ob odvajanju od kajenja enako težko kot muke, ki jih je pretrpel Jezus Kristus. In vendar se kajenja da odvaditi. Kako?