»Jehova nad vojskami« osvobaja!
1. Kaj se bo najprej zgodilo pri trajnem osvobajanju človeštva, ker obstajajo nasprotniki?
SVETOVNA nesreča je neizbežna! Toda njenim vsesplošnim posledicam gotovo sledi okrevanje. To »dobro vest«, oziroma veličastno vest o trajni osvoboditvi človeštva, razširjajo po vsem svetu predani možje in žene, ki so za to zadolženi. To obveščanje je zanesljivo, ker prihaja od Tistega, ki je bolj od kogarkoli v nebesih ali na Zemlji zaskrbljen za stanje človeštva. K sreči je on popolnoma sposoben rešiti vse človeštvo. Dejansko to tudi namerava. Narediti to pa bo pomenilo borbo z nasprotniki njegovega imena; in to bo bitka vseh bitk!
2. Kdo je, po Izaiji 59:15b, ta zmagoslavni bojevnik?
2 Prerok Izaija pod navdihnjenjem razodeva, kdo je ta zmagoslavni bojevnik, ko pravi: »Jehova je to videl in mu ni bilo všeč, da ni bilo pravice.« (Iza. 59:15b, EI)
3. Kaj je simbolično rečeno Zemlja Jehovi kot kralju in ali se zanima za to, kar se na njej dogaja?
3 Na splošno danes ljudje ne upoštevajo, da Stvarnik nebes in Zemlje pozorno opazuje človeške zadeve. In zakaj tega Stvarnik ne bi delal? Med zadnjim, kar je zapisal njegov prerok Izaija, je tudi tale izjava: »Tako pravi Jehova: Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojim podnožje.« (Iza. 66:1) Bi se torej ta Kralj, ki prestoluje vsemu stvarstvu, ne smel zanimati za svoje zemeljsko podnožje in za to, kaj se na njem dogaja? Pokazal je, da se zanima. Kako?
4. Kako je Jehova pokazal zanimanje za dogodke na njegovem zemeljskem podnožju v dneh bogaboječega Noeta?
4 Ker danes ni več širokega vodenega baldahina, ki je lebdel in obkrožal vso Zemljo ter preprečeval soncu, mesecu in zvezdam neposredno sijati na Zemljo, je Jehova videl, kaj se dogaja na njegovem zemeljskem podnožju in je ukrepal. Dovolil je, da je ta lebdeča voda poplavila njegovo podnožje, ne da bi mu umila noge, temveč da je odstranila slabo stanje izmed ljudi. Imamo navdihnjeno poročilo o tem: »Videl je torej Jehova, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno. ... Rekel je torej Jehova: ‚Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril, ... Noe pa je našel milost pred Jehovo.« (1. Moj. 6:5—8, EI) Mi vsi smo dolžniki bogaboječega Noeta, ker je s svojo družino, skupaj jih je bilo osem človeških duš, po Jehovini zapovedi zgradil barko, da so v njej varno preživeli vesoljni potop, in smo tako tudi mi njihovi potomci.
5. a) Kakšno zanimanje je pokazal Jehova ob uničenju Sodome in Gomore? b) Kaj naj bi ponazorilo to uničenje in potop?
5 Po vsem svetu je znan primer Sodome in Gomore. Uničenje teh nenravnih, pokvarjenih mest na Bližnjem vzhodu je pokazalo, da se Jehova zanima za človeške zadeve. (1. Moj. 18:20, 21) Pravični Lot in njegovi dve hčeri so bili rešeni pred ognjenimi padavinami, ki so upepelile Sodomo in Gomoro. Zakaj? Zato, ker je Lot, čeprav je živel v Sodomi, »trpel (zaradi) razuzdanega vedenja krivičnikov« in ker je »dan na dan mučil pravično dušo svojo z njih nepostavnimi deli«. (2. Petr. 2:6—8) Zanimivo je, da se uničenje Sodome in Gomore z ognjem in uničenje starega sveta s potopom, lahko v nekaterih potezah primerja s strahotnim koncem sedanjega sestava stvari. (Luk. 17:26—37; Mat. 24:36—39)
6. Zakaj se ne sme podcenjevati Jehovinih oči in njihove sposobnosti opažanja?
6 Sodobni Sodomljani, da, vse vrste ljudi, slepijo sami sebe, ko podcenjujejo, kar piše v Bibliji: »Zakaj oči Jehovine gledajo po vsej Zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.« In še: »Na vsakem kraju so Jehovine oči, ki gledajo na hudobne in dobre.« (2. Letop. 16:9; Preg. 15:3, EI) Ker je On sposoben razlikovati med dobrim in zlim, se je lahko reklo Izraelcem: »Ko bi Jehova nad vojskami nam ne pustil semena, bi bili postali kakor Sodoma in Gomori bi bili podobni.« (Rim. 9:29; Iza. 1:9)
7. Katera človeška nesposobnost nas danes preseneča; in zakaj se Jehovine priče ne ponudijo za to delo?
7 Kaj je Jehova videl slabega, ko je za časa Izaije opazoval kraljestvo Jude in glavno mesto Jeruzalem? Vse tole: »In resnica je redka reč, in kdor se ogiblje hudega, je drugim v plen. To je videl Jehova, in hudo je bilo v očeh njegovih, da ni nikake pravice. In videl je, da ni nobenega moža, in se je zavzel, da ni nobenega posrednika.« (Iza. 59:15, 16a) Žal, ni bilo ‚človeka‘, ki bi zadovoljil potrebam tistega časa, ni bilo moža, ki bi bil sposoben posredovati in ustaviti laž, nepoštenost in krivico, celo na ‚javnih trgih‘, kjer so se reševali spori. (Iza. 59:14) Celo danes nespoštovanje Božjega zakona in porast prestopanja le-tega preseneča, še posebej zato, ker je sedaj krščanstvo staro že več kot 1650 let. Jehovine priče niso zadolžene, da bi zadeve izravnavale, tega ne bi mogle, četudi bi želele. Kaj potem?
8. Kdo je zadolžen za borbo proti prestopnikom na Zemlji? Kakšen primeren naziv nosi že od dvanajstega stoletja pred n. št.?
8 Sam »Jehova nad vojskami« se bo boril. Boril se bo za pravico! Ne opira se na mednarodno sodišče pravice, celo ni postavil takšnega človeškega sodišča za mednarodne razsodbe. V prihajajoči »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu, ne bo prvič, da se bo boril proti svojim nasprotnikom na Zemlji. Že v dvanajstem stoletju pred Kristusom so ga oboževali kot »Jehovo nad vojskami«. (1. Sam. 1:3, 11) Ko je prerok Izaija videl vizijo o njem in njegovem svetišču, je »Jehova nad vojskami« sedel na vzvišenem prestolu, okoli njega so bili serafi s šestimi perutmi in ponavljali: »Svet, svet, svet Jehova nad vojskami.« (Iza. 6:3, 5) Tukaj ni bil prikazan v bojni opremi kot vrhovni zapovedovalec svoje vojske. (Primerjaj Razodetje 4:1—3.)
9. Zakaj in s čim se danes, po Izaiji 59:16b—19, oborožuje Jehova glede tega, kar vidi, da se dogaja v tem stoletju?
9 V pogledu razvoja svetovnih dogodkov od izbruha prve svetovne vojne leta 1914, je postalo neizbežno, da se Sodnik vse Zemlje izkaže kot »Jehova nad vojskami«. V luči tega, kar vidi, da se dogaja v tem dvajsetem stoletju, se oborožuje za bitko. Prerok Izaija ga opisuje, kako to dela: »Zato mu je rešitev napravila rama njegova, in pravičnost njegova, ta ga je podpirala. In oblekel je pravičnost kakor oklep in dejal si čelado zveličanja na glavo; oblekel je pravim, maščevanja oblačilo in ogrnil se je z gorečnostjo kakor s plaščem. Prav po dejanjih, prav po njih bo povračal, togoto nasprotnikom svojim, kazen sovražnikom svojim; še otokom bo plačal povračilo. In bali se bodo od zahoda imena Jehovinega in slave njegove od sončnega vzhoda. Ko se kakor reka privali sovražnik, ga dih Jehovin zapodi v beg.« (Iza. 59:16b—19)
10. Višek čigave borbe tukaj na Zemlji bo Jehovina prihajajoča bitka; in iz česa se sestoji njihova oprema?
10 Prihajajoča bitka Jehove nad vojskami bo vrhunec neprekinjene borbe Jehovinih prič; za to bojevanje pa so bili poučeni, kako maj se oborožijo. Njihovo orožje je duhovno in vključuje: pas resnice, »oklep pravice«, obuti so s pripravljenostjo ‚oznanjevati evangelij (dobro vest, NS) miru‘, imajo velik »ščit vere«, »čelado odrešenja« in »meč Duha, kar je Božja Beseda«. (Efež. 6:11—17, EI)
11., 12. a) Kaj pomeni, da Jehova nosi »čelado odrešenja«? b) Kaj pokazuje to, da nosi Jehova »oklep pravičnosti«, in kaj to obljublja?
11 Za prihajajočo splošno bitko se Jehova opremlja s »čelado odrešenja« in namesto ‚prsnega oklepa pravičnosti (NS)‘ si bo nadel celoten »oklep pravičnosti«. Seveda on ne potrebuje dobesedne zaščitn.e opreme, ker je vsemogočen in nesmrten ali večen. Tako je tukaj uporabljen slikovit govor samo zato, da se nekaj ponazori: »Čelada odrešenja« na glavi pokaže, da misli na rešitev zadeve, še posebej interesov svojega mesijanskega kraljestva. Karkoli bi mogli sovražniki storiti proti njegovemu namenu rešitve, mu ne bi zadalo takšnega udarca, da bi se onesvestil in nanj pozabil. Elastični »oklep« pravičnosti na njegovem telesu prikazuje, da je njegova ljubezen do pravičnosti brez primerjave. Noben napad na njegovo teokratično delo ne more uničiti njegove iskrene predanosti pravici.
12 O tem je zapisano: »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Moj. 32:4) »Po obljubi« se bo boril, dokler ne bo vzpostavil »novih nebes in nove zemlje, ... v katerih prebiva pravičnost«. (2. Petr. 3:13)
13. a) Kaj pomeni, da Jehova nosi »maščevanje kakor obleko«? b) Kaj pokazuje, da se je ogrnil »z gorečnostjo kakor s plaščem«?
13 Jehova se bo boril kot maščevalec. Zato je prikazano, da je oblekel »maščevanje kakor obleko«. Njegove priče so na Zemlji zadolžene, da najavijo »dan maščevanja Boga našega«. (Iza. 61:1, 2) Ker se je »ogrnil z gorečnostjo kakor s plaščem«, napoveduje, da ga bo njegova gorečnost spodbujala, ne neumno ali nesmiselno, temveč dostojanstveno, tako, kot je »plašč« v starih časih razodeval dostojanstvo tistega, ki ga je nosil. Z nasprotniki in sovražniki bo ravnal tako, kot so oni počeli s tistimi, ki so nepopustljivo stali ob strani njegovega teokratičnega dela. Celo male, »otokom« podobne organizacije bodo dobile svoje plačilo.
14. a) Kako bo Jehovina veličastna zmaga vplivala na zemeljske prebivalce? b) Zakaj ne bo Jehovine zmage v Harmagedonu nič zadržalo?
14 Zaradi veličastne bitke, ki jo bo bil, se ga bodo morali bati prebivalci Zemlje od vzhoda do zahoda, od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. Nič ne bo zadržalo njegove zmage. »Ko se kakor reka privali sovražnik, ga dih Jehovin zapodi v beg.« (Iza. 59:19) Tedaj bo tako, kot je bilo za časa sodnikov Baraka in Debore, ko je Jehova povzročil, da je »potok Kison« tako narasel, da je voda odnesla napadalske sile Sisera, poveljnika kralja Jabina. (Sodn. 4:7, 13; 5:21) V »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu, bo vrhovni poveljnik njegov vladajoči Sin Jezus Kristus, kakor se odkriva v Razodetju 19:11—21. V tej bitki se bo Jehovin upravljalni duh izkazal veliko močnejši kot vse atomske ali nuklearne bombe, ki so že eksplodirale ali ki so še v skladiščih po vsej Zemlji.
Odkupitelj in njegova zaveza
15. Komu se je Jehova nad vojskami, po Izaiji, večkrat najavil kot odkupitelj?
15 Večkrat »Jehova nad vojskami« napoveduje sam sebe kot odkupitelja ali go.el’a svojega izvoljenega ljudstva, ki mu je pripadal tudi sam Izaija. Izaija je bil uporabljen, da govori temu staremu narodu: »Ne boj se, Jakob, črviček, krdelce Izraelovo! Jaz ti pomagam, govori Jehova, Tvoj odkupitelj je Sveti Izraelov.« In zopet: »Sedaj pa pravi tako Jehova, ki te je ustvaril, Jakob, in ki te je upodobil, Izrael: ‚Ne boj se! kajti odkupil sem te. ... Vi ste priče moje, govori Jehova, in hlapec moj, ki sem ga izvolil.‘ ... Tako pravi Jehova, odrešenik Vaš, Svetnik Izraelov: ‚Zaradi vas sem poslal v Babilon, in hočem jih vse kakor ubežnike gnati doli.« (Iza. 41:14, EI; 43:1, 10—14; 44:6, 24; 48:17; 49:26; 54:5, 8; 60:16; 63:16)
16. Kje citira apostol Pavel dele iz Izaije 59:20, 21, in s kakšnim dopolnilom povezuje popolno izpolnitev prerokbe?
16 Približno 23 let po smrti, vstajenju in vnebohodu Jezusa Kristusa, je apostol Pavel citiral dele iz Izaije 59:20, 21 kot takšne, ki se izpolnjujejo v krščanskem času. Takole komentira: »Kakor je pisano: ‚Prišel bo s Siona Odrešenik in odvrnil bo brezbožnost od Jakoba; in to bo z njimi moja zaveza, ko odvzamem njih pregrehe.« (Rim. 11:26, 27, EI; v soglasju z grško Septuaginto.) Pavel je rekel, da se bo ta prerokba izpolnila v bodočnosti, ko bo dopolnjeno število 144 000 članov kraljevskega razreda pod Jezusom Kristusom. To so simbolični Izraelci, duhovni Izraelci, ki so z Bogom Jehovo v novi zavezi, podobni so določenemu številu vej na simbolični oljki. (Rim. 11:17—26) Božji čas, ko se bo to dokončno izpolnilo, je pred nami!
17. Kdaj se je ostanek duhovnega Izraela prodal v suženjstvo; in kam je prišel Odkupitelj, da ga je rešil?
17 Duhovni Izraelci so se, kakor Izraelci Izaijevih dni, prodali zaradi slabih dejanj in prišli v okove posvetnega kraljestva krive religije, to je Babilona velikega in njegovih posvetnih ljubimcev. (2. Kralj. 17:17; 1. Kralj. 21:20, 25) Izrazit primer tega je bil med prvo svetovno vojno, od leta 1914 do 1918. Da bi zasužnjeni duhovni Izraelci ponovno pridobili svobodo, da bi služili pravemu Bogu brez omejitve in strahu, se je moral pojaviti odkupitelj. To je bil sam Bog Jehova. Ker je kot odkupitelj pravočasno nastopil, jih je osvobodil za to njegovo službo. Kakor je v Izaijevih dneh bil Sion najznamenitejša gora, kjer je bil Jeruzalem, glavno mesto kraljestva, tako je moral priti tudi Jehova na simbolični Sion, da osvobodi kraljevski razred. (Razod. 14:1; Iza. 24:23; 52:7) Takrat je osvobojeni ostanek duhovnega Izraela prenehal grešiti proti Jehovi, ni bil več povezan z Babilonom velikim. (Razod. 18:4)
18. Koga uporablja Jehova v zvezi s svojim delom kot svojega odposlanca; in v kateri bitki je prikazan, kako se bori?
18 Pri svojem delu je Jehova uporabil svojega Sina Jezusa Kristusa kot poslanca ali »angela (glasnika, NS)«. (Mal. 3:1) Jezus Kristus je kot večji Cir najprej osvobodil ostanek duhovnih Izraelcev in zatem še njegove spremljevalce iz Babilona velikega. (Iza. 44:28 do 45:7) V Razodetju 19:11—21 je prikazan, da se neposredno bori v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu.
19. Kakšen čas trajanja ali rok je postavljen »zavezi«, ki jo Jehova sklepa z večjim Izaijo, Jezusom Kristusom, v korist osvobojenega ostanka duhovnih Izraelcev?
19 Kot večji Izaija, je Jezus Kristus prerok, s katerim Jehova sklepa zavezo v korist osvobojenega ostanka duhovnih Izraelcev. Ta zaveza ustreza obljubi iz Izaije 59:21: »Duh moj, ki je nad teboj, in besede moje, ki sem jih položil v usta tvoja, se ne umaknejo iz tvojih ust, ne iz zaroda tvojega ust, ne iz ust potomcev tvojega zaroda, pravi Jehova, od tega časa vekomaj.« (Primerjaj Dejanja apostolov 3:22, 23.)
20. V kakšni meri ima večji Izaija Jehovinega duha; in kaj danes dokazuje, da Jehovine besede niso bile odstranjene iz ust »potomstva«, ki ga je Bog dal Jezusu Kristusu?
20 Preroka Izaije in njegovega naravnega »potomstva« že dolgo ni več na zemeljskem prizorišču, večji Izaija, Jezus Kristus, pa je nesmrten in na desnici Boga v nebesih. Vodi ga Jehovin duh. (Iza. 61:1—3; Luk. 4:16—21) Tudi je Jehova dal v njegova usta svoje »besede«, da bi jih razglasil po vsej Zemlji. S tem istim namenom so te besede tudi v ustih duhovnega »potomstva«, ki mu ga je dal Jehova. Zato se dobra vest o Božjem vzpostavljenem kraljestvu oznanja po vsem svetu.
21. a) Kdo od leta 1935 sprejema v svoja usta sodobno sporočilo? b) Kdaj bo moral »Jehova nad vojskami« priti na pomoč; in kot kakšen se bo opravičil?
21 Od leta 1935 je »velika množica« spremljevalec ostanka duhovnih Izraelcev. Sprejeli so kraljevsko vest in njihova usta so jo pričela glasno oznanjevati skupaj z opozorilom, da se bo Bog maščeval nad svojimi sovražniki. (Razod. 7:9—17) Ti sovražniki še vedno poskušajo utišati to kraljevsko sporočilo. Ker jim to ne bo uspelo, bodo razkačeni sovražniki zadnjič napadli vse lojalne podložnike Božjega kraljestva pod Kristusom. Tedaj bo prihitel na pomoč »Jehova nad vojskami« s svojim poveljnikom Jezusom Kristusom, »kraljem nad kralji«. Pridi, torej, o »Jehova nad vojskami«, in naj tvoja slavna zmaga po Kristusu ostane v neizbrisni kroniki nebes in Zemlje, da bo tvoja neizpodbitna suverenost nad vesoljem za večno opravičena!