V »poslednjih dneh« — od kdaj?
»To pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi.« (2. Timotejev 3:1, EI)
1., 2. a) Zakaj je prednost, da živimo tako globoko v »času konca«? b) Kaj pravi o tem Biblija v 2. Petrovem 3:13, 14?
»ZADNJI DNEVI« — česa? Ker to pomeni poslednje dni starega, nezadovoljnega, neuspešnega in brezupnega sestava stvari, je dobro, da smo že v njegovem »koncu«. (Dan. 12:4) Na našo srečo zaključni konec stare ureditve stvari ne bo spremenil Zemlje v zastrašujočo praznino brez življenja. Naredil pa bo prostor za začetek pravičnega, miroljubnega novega sestava stvari, ki obljublja največji uspeh. Za nas je to, da smo sedaj že tako globoko v »času konca«, prednost. Biblija, navdihnjena knjiga, nam z živimi besedami napoveduje sedanji »čas konca«, takole:
2 »Čakamo pa po njegovi obljubi novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Ker tega pričakujete, preljubi, si torej prizadevajte, da vas najde brez madeža in brez graje v miru.« (2. Petr. 3:13, 14, EI)
3., 4. a) Kje, kdaj in zakaj je govoril apostol Peter o »poslednjih dneh«; in komu? b) Katero prerokbo je pri pojasnjevanju citiral Peter?
3 Približno trideset let preden je napisal te besede, je krščanski apostol Peter že govoril o »zadnjih dneh«. To je bilo ob praznovanju binkošti (6. sivana) leta 33 n. št., v Jeruzalemu, toda ne v Herodovem templju. Govoril je v stanovanjski mestni četrti; približno 120 učencev Jezusa Kristusa, ki je bil pred kratkim pribit na kol, se je zbralo pred deveto uro zjutraj v gornji sobi. Nenadoma so se njihova pričakovanja izpolnila. Sveti duh, ki jim ga je Jezus Kristus obljubil, da ga bodo sprejeli po njegovi vrnitvi v nebo, je bil izlit nanje z vidnim znakom. Bili so navdihnjeni, da so govorili v tujih jezikih »velika dela Božja«. (Dej. ap. 2:1—11) Temu so bili priče tisoči Hebrejcev, ki so praznovali binkošti, in lahko so izvedeli, za kaj gre. Apostol Peter je bil navdihnjen, da jim je to pojasnil:
4 »Ampak dogaja se, kar je bilo napovedano po preroku Joelu: ‚In v poslednjih dneh, govori Bog (Jehova), bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo: in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali; vaši mladeniči bodo videli prikazni in vaši starčki bodo gledali v sanjah. Celo na svoje hlapce in na dekle bom v tistih dneh izlil svojega Duha in bodo prerokovali. Delal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji: kri in ogenj in oblake dima. Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden pride veliki in slavni Jehovin dan. In zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical Jehovino ime, bo rešen.« (Dej. ap. 2:16—21, EI)
5. a) Kdaj so se začeli ti »poslednji dnevi«, o katerih je govoril Peter? b) Kaj se lahko reče v zvezi s tem, ali je Peter takrat mislil na »poslednje dni« starega svetovnega sestava stvari?
5 Kdaj je Bog to rekel? Stoletja prej, napisano pa je v Joelovi knjigi 2:28—32. Po hebrejskem tekstu se začne prerokba z besedami: »In zgodi se potem, da izlijem Duha svojega na vse meso« in tako dalje. S pomočjo Božjega duha je apostol Peter, ugotovil, katero časovno razdobje označuje izraz »potem«, ko je rekel »v poslednjih dneh«. »Poslednji dnevi«, v katerih je živel Peter, so se začeli približno 850 let po Joelovem prerokovanju. Toda sedaj se sprašujemo: Ali je Peter živel v »poslednjih dneh« celotnega svetovnega sestava stvari? Komajda, ker sedaj mi živimo več kot 19 stoletij zatem, ko so Petra usmrtili kot krščanskega mučenika. (Jan. 21:18, 19; 2. Petr. 1:14) Kako se lahko na osnovi Biblije pojasni, da »poslednji dnevi« pomenijo časovno razdobje od Petrovih dni do danes, vključno naš nemiren čas, in se še niso končali? Tega se ne more pojasniti, čeprav je Bog Jehova skozi devetnajst stoletij do danes očitno izlival svojega duha na vernike vseh vrst ljudi ali »mesa«, s čemer jih je naredil za svoje duhovne sinove in hčere po Jezusu Kristusu.
6. Kdaj so se začeli »zadnji dnevi«, v katerih je živel Peter?
6 Ali Pismo govori, da je Peter živel v »poslednjih dneh« nečesa, kar je takrat obstajalo? Da! Ti posebni »zadnji dnevi« so se pričeli, ko je Jezusa krstil Janez Krstnik in ko je bil Jezus maziljen s svetim duhom zatem, ko je stopil iz vode. Tako je postal Kristus ali Maziljenec. (Dej. ap. 10:37, 38)
7. Kako Pavel v Hebrejcem 1:1, 2 pokaže, da so se »poslednji dnevi« začeli, ko je bil Jezus star trideset let?
7 »Poslednji dnevi« so se zato začeli jeseni leta 29 n. št., ko je bil Jezus iz Nazareta star 30 let. (Luk. 3:21—23) Ko je apostol Pavel pisal hebrejskim kristjanom (očitno v Jeruzalem), je pokazoval na to časovno razdobje, in rekel: »Potem ko je Bog nekdaj mnogokrat in na razne načine govoril očetom po prerokih, nam je (kdaj) v teh zadnjih dneh (ob koncu zadnjih dni, NS) govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vseh stvari, ki je po njem naredil tudi svetove (sestav stvari).« (Hebr. 1:1, 2)
8. a) Kaj je rekel Janez Krstnik, s čemer je pokazal, da so »poslednji dnevi« na pragu? b) Zakaj je bil opomin, ki ga je dal Peter ob binkoštih Hebrejcem, času primeren?
8 Da, tisti čas se je tedaj pokazal kot »zadnji dnevi« hebrejskega sestava stvari na Bližnjem Vzhodu. Tedaj ni čudno, da je rekel Janez Krstnik saducejem in farizejem, ki so prišli k njemu, da bi jih krstil: »Gadja zalega! kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi? Rodite torej sad, vreden izpokorjenja.« (Mat. 3:7, 8) Samo tako bi lahko upali na rešitev iz ognja uničevanja, ki naj bi leta 70 n. št. v prenesenem smislu govoreč, sežgal plevelu podobne člane njihovega naroda. Zato je apostol Peter tistega dne, ob binkoštih leta 33 n. št. rekel skesanim Hebrejcem, ki so prišli, da bi se krstili v vodi: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu!« (Dej. ap. 2:37—40, EI)
»POSLEDNJI DNEVI« ŽIDOVSKEGA ZAKONA ZAVEZE IN SESTAVA STVARI
9. »Poslednji dnevi« katere zaveze so se pričeli s krstom in maziljenjem s svetim duhom Jezusa; in zakaj?
9 Jezus se je rodil pod hebrejsko zavezo zakona, ki jo je posredoval Mojzes. Ko je bil Jezus krščen in maziljen s svetim duhom, je postal posrednik nove zaveze, ki jo je bilo treba skleniti z duhovnimi Hebrejci ali Izraelci. To je bil kratek čas »poslednjih dni« hebrejskega zakona zaveze in hebrejskega sestava stvari, ki se je vrtel okrog Herodovega templja v Jeruzalemu. Ko je Jezus vstopil v nebesa kot posrednik med Bogom in svojimi učenci, je bila nova zaveza zapečatena z vrednostjo krvi njegove popolne človeške žrtve. Dokaz za to je bil dan tistega sijajnega dne, ob binkoštih, z izlitjem svetega duha, kar je proizvedlo duhovne Izraelce, s katerimi se je sklenila nova zaveza. To je istočasno razveljavilo in izbrisalo staro zavezo z mesenim Izraelom. (Efež. 2:15, 16; Kol. 2:13, 14) Vendar je Bog izkazoval posebno milost Hebrejcem še tri in pol leta, do jeseni 36. n. št. In zakaj?
10. a) Zakaj je Jehova bil Hebrejcem milosten še po binkoštih leta 33 n. št.? b) Kdaj je prenehal obstajati židovski sestav stvari na Bližnjem vzhodu?
10 Ker je prerokba določala, da bo Bog posebno milosten svojemu zaveznemu ljudstvu »sedemdeset letnih tednov« in se je ta doba štiristodevetdesetih let zaključila leta 36 n. št., je bil Jezus Kristus usmrčen v sredini tega 70 letnega tedna. (Dan. 9:24—27) Vseeno pa Jeruzalem in njegov tempelj nista bila uničena tistega leta, tudi Hebrejci niso bili pregnani iz Judeje. Ko se je leta 70 n. št. to zgodilo, je na Bližnjem Vzhodu prenehal obstajati židovski sestav. Na ta »konec« je mislil Jezus, ko je svojim učencem to napovedal.
11. a) Kaj pokazuje, da je Jezus mislil na »konec« zemeljskega Jeruzalema, ko je prerokoval svojim učencem na Oljski gori? b) Je Jezus s tem rekel, da so se »časi narodov« začeli šele po uničenju Jeruzalema, to je 37 let po Petrovem govoru ob binkoštih?
11 Peter in Andrej, Jakob in Janez so vprašali Jezusa: »Kdaj bo to?« Kaj? Ko je Jezus ogledoval tempelj, je rekel: »Vidite vse to? Resnično, povem vam: Ne bo ostal tukaj kamen na kamnu, ki bi se ne zrušil.« (Mat. 24:1—3, EI; Mar. 13:1, 2; Luk. 21:5, 6) V prerokbi, ki jo je Jezus zatem izgovoril na Oljski gori, je rekel: »Zakaj velika stiska bo v deželi in srd nad tem ljudstvom; pod ostrino meča bodo padali in v sužnost jih bodo vlačili med vse narode in Jeruzalem bodo teptali neverniki, dokler se ne izpolnijo časi narodov.« (Luk. 21:23, 24, EI) Jezus s tem ni rekel, da se bodo »časi narodov« začeli šele leta 70 n. št., ko bo uničen Jeruzalem in razseljeno prebivalstvo Judeje. Ta nesrečni konec židovskega sestava stvari v Jeruzalemu in okrog njega in njegovega templja, je prišel 37 let po tem, ko je Peter govoril ob binkoštih; zato je pravilno rekel, da se bo izlitje Božjega duha zgodilo »v poslednjih dneh« — židovskega sestava stvari.
12. Kaj je, razen lažnih Kristusov in prerokov, še spadalo k »znamenju«, da so židovski Kristusovi učenci v »poslednjih dneh«?
12 V prerokbi iz Matevža 24:4—22, EI, je Jezus pokazal, da ne bo le nastop lažnih kristusov in krivih prerokov »znamenje«, da njegovi hebrejski učenci živijo v »poslednjih dneh« hebrejskega sestava stvari. Jezus je dodal: »Slišali pa boste o vojskah in o vojnih novicah. Glejte, da se ne daste zbegati; kajti vse to se mora zgoditi, pa ni še konec. Narod se bo namreč vzdignil zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; in lakota, kuga in potresi bodo po mnogih krajih.«
13. Katera človeška dela bodo del »znamenja«?
13 »Takrat vas bodo predajali v stiske in vas morili; in vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. In takrat se bodo mnogi pohujšali in bodo drug drugega izdajali in drug drugega sovražili. In vstalo bo mnogo krivih prerokov, ki bodo mnoge premotili. In ker bo hudobija narasla, bo ljubezen premnogih omrznila. Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo rešen. In ta evangelij kraljestva se bo oznanil po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje: in takrat pride konec (télos). Kadar boste torej na svetem kraju videli gnusobo opustošenja, napovedano po preroku Danielu — kdor bere, naj razume, takrat naj beži v hribe, kdor je v Judeji.« (Mat. 24:3—16, EI)
14. Kaj se bo, po besedah Pavla, dogajalo dotlej z židi?
14 Kaj pa do takrat? Ko je apostol Pavel pisal okrog leta 50 n.št., je mislil na Hebrejce, in rekel: »Da tako vsekdar napolnijo mero grehov svojih. Prišla pa je nadnje jeza Božja do konca.« (1. Tes. 2:16) To naj bi pričakovali v »poslednjih dneh« židovskega sestava stvari na Bližnjem Vzhodu.
15. Ali so židje uspešno odvrnili »konec« svojih »poslednjih dni« ali ne; zakaj ne?
15 Nekrščanski Židje so poskušali odvrniti konec »poslednjih dni« svojega palestinskega sestava stvari. 65. leta n. št. so se uprli rimskim gospodarjem, osnovali neodvisno židovsko državo, ki je trajala približno pet let. Izdali so celo svoj denar, da bi označili ta strašna leta. Toda neusmiljen konec (télos) je prišel leta 70 n. št. po Rimljanih, ki so hoteli rešiti čast.
16. a) Ali je Pavel v 2. Timotejevem 3:1—5, 12 govoril o »poslednjih dneh« zidov od leta 29 do 70 n. št. ali ne; in zakaj ne? b) Ali so mogoči drugi »poslednji dnevi«, v katerih se lahko izpolni Pavlovo prerokovanje?
16 Okoli 65. leta n. št., ko je bil apostol Pavel drugič in dokončno zaprt pred mučeniško smrtjo, je pisal svojemu zvestemu misionarskemu sopotniku Timoteju. V 2. Timotejevem 3:1—5, 12 je Pavel pisal o moralnem in verskem stanju, ki bo v »poslednjih dneh«, kot jih je on imenoval. Verjetno je Timotej preživel uničenje Jeruzalema leta 70 n. št., zato je očitno, da Pavel tedaj ni Timoteju pisal o »poslednjih dneh« židovskega sestava stvari ali o časovnem razdobju od leta 29 do 70 n. št. Pavel je pisal o razdobju poslednjih dni v prihodnosti, po uničenju Jeruzalema, ki ne bodo zajeli samo židovskega naroda, temveč bodo širšega obsega, zajeli bodo ves svet. Z židovskim uporom v letih 65 do 70 n. št. se ni izpolnila Pavlova preroka iz 2. Timotejevega 3:1—5. Ko so kristjani videli, da »gnusoba razdejanja« — rušilne čete rimske vojske, »stoje na svetem mestu«, ali v bližini templja, so pobegnili v Jeruzalem in cele Judeje v Perejo.
TRAJANJE TEH »POSLEDNJIH DNI«?
17. Kaj bi pomenilo glede dolžine »poslednjih dni«, če bi se sklepalo, da trajajo enako dolgo kot »krščanska doba«, to je vse do danes?
17 Nekateri raziskovalci Biblije morda tolmačijo, da »poslednji dnevi« trajajo vso »krščansko dobo« od binkošti, ko je Peter citiral Joela 2:28—32, do današnjih dni (1981) in še naprej. Kaj bi torej to pomenilo? Naslednje: takoimenovana židovska doba je trajala od 1513 pr. n. št., ko je na gori Sinaj bila vzpostavljena zaveza zakona, pa do leta 70 n. št. To je bilo skupaj 1582 let. Kako dolgo pa v primerjavi z njo traja takoimenovana krščanska doba, če začnemo računati z binkoštmi 33. leta n. št., ko je bil izlit sveti duh in je bila vzpostavljena prva krščanska skupščina v starem Jeruzalemu? To traja že 1947 let. To bi pomenilo, da so »poslednji dnevi«, v kolikor bi tekli sočasno s krščansko dobo, stoletja daljši od predhodne židovske dobe. Čudno, mar ne?
18. Kaj nekateri sklepajo glede izraza »poslednji dnevi«, ker se je sveti duh kljub velikemu odpadu izlival med vso »krščansko dobo«?
18 Toda takšno sklepanje bi lahko izzvalo ugovor: Ali ni bil sveti duh izlit v »poslednjih dneh«, in mar se neprekinjeno ne izliva od binkošti 33. leta n. št. vse doslej, kljub velikemu odpadu? Mar ne obstajajo zadnja leta osebe, ki trdijo, da so maziljene s svetim duhom in se tako čutijo dolžne uživati simbole Gospodove Spominske večerje? Ali ni tedaj logično, da »poslednji dnevi« iz Dejanj apostolov 2:16—21 sovpadajo s celotno krščansko dobo — s tem dolgim, neprekinjenim obdobjem izlivanja duha maziljenja?
19. Komu je bila najprej namenjena prerokba iz Joela 2:28—32 in ali se je izpolnila pred začetkom »poslednjih dni« njihovega sestava v Palestini ali v času teh dni?
19 Vendar moramo upoštevati dejstvo, da se je doba Božjega izkazovanja duhovne milosti obrezanim Židom zaključila leta 36 n. št., ko je bil neobrezanim nežidom ali poganom dovoljen vstop v duhovno maziljeno skupščino Kristusovih učencev. Tudi doba židovskega sestava stvari, skupaj z njihovim templjem v Jeruzalemu je trajala še do leta 70 n. št. Prerokba iz Joela 2:28—32, ki jo je ob binkoštih citiral apostol Peter, je bila najprej namenjena obrezanim Židom in biblijska zgodovina pokazuje, da je prišlo do izlitja duha maziljenja v »poslednjih dneh« židovskega sestava stvari v njihovi obljubljeni deželi, in ne pred začetkom teh »dni«. Ti dnevi vsekakor niso bili zadnji dnevi Rimskega cesarstva, šeste svetovne sile po biblijski zgodovini. Te šeste svetovne sile ni nadomestila sedma svetovna sila (Britansko kraljestvo z njegovimi ameriškimi kolonijami), vse do 1763. leta n. št., kot izpolnitev sedme glave simbolične divje zveri iz Razodetja 13:1—3, ki ima sedem glav in deset rogov.
20. Katera sedanja mednarodna posvetna telesa so nesporno v svojih »poslednjih dneh«?
20 Danes je neizpodbitno, da so Britanski imperij in z njim povezana Britanska skupnost narodov in njegov zaveznik, Združene Države Amerike, v »poslednjih dneh«. Tudi mednarodna organizacija, katere politična telesa so odločni zagovorniki, namreč osmi biblijski kralj s svojo ‚skupščino‘, je v svojih »poslednjih dneh«. Kako nerazumno je torej trditi, da so »poslednji dnevi« iz Joelove prerokbe, ta dolga krščanska doba!
21. Ali Joelova prerokba o svetem duhu ni dopuščala dvojnika ali nobenih podobnih »poslednjih dni«?
21 Apostol Peter je na osnovi dejanskega razvoja stvari rekel, da se Joelova prerokba nanaša na zadnji časovni del židovskega sestava stvari na Bližnjem Vzhodu. Vendar Peter ni rekel, in v Joelu 2:28, 29 ne piše, da ne bo nikoli več podobnih »poslednjih dni«, nobenega dvojnika, v katerem se bo času ustrezno sveti duh opazno izlival.
22. a) Ali so se vse značilnosti prerokbe iz Joela 2:28—32 izpolnile v »poslednjih dneh« starega židovskega sestava? b) Ali se je takrat izpolnilo vse, kar je nakazovalo vprašanje, ki so ga učenci postavili Jezusu; in kaj se mora še dokazati?
22 Razen tega se vse, kar je prerokoval Joel v zvezi z izlitjem svetega duha — namreč, nenavadne pojave na nebu, znamenja na Zemlji, kri, ogenj, dim, potemnitev Sonca, sprememba Meseca v kri — ni izpolnilo v »poslednjih dneh«, v katerih je živel Peter. Zato je Jehova, avtor te prerokbe da bi se uresničilo vse, kar je prerokoval, imel v mislih še drugo časovno razdobje »poslednjih dni«. Da bi se odgovorilo na vprašanje, ki so ga Kristusu postavili štirje apostoli, se mora navesti še zgodovinska dejstva. Vprašanje se glasi: »Kakšno bo znamenje tvojega prihoda (par.ousi’a) in koncu sveta (sestava stvari, NS).« (Mat. 24:3, EI) Danes razpoložljivi dokazi pokazujejo, da živimo v sodobni izpolnitvi »poslednjih dni«. Od kdaj, in zakaj? Tej preiskavi moramo posvetiti iskreno pozornost.
[Poudarjeno besedilo na strani 12]
»Zadnji dnevi« dolgi 41 let, so označevali zaključek 1582 letne židovske dobe.
[Poudarjeno besedilo na strani 12]
»Zadnji dnevi« so po več kot 4000 let trajajočem svetovnem sestavu dosegli svoj višek po letu 1914 n. št.
[Poudarjeno besedilo na strani 12]
Zaključno obdobje »zadnjih dni« je neobhodno, da bi se izpolnila prerokba iz Joela 2:28, 29.