Mati ali oče, ki se v današnjem svetu sam prebija

»Tista, ki je res vdova in osamela, upa v Boga in vztraja v prošnjah in molitvah noč in dan.« (1. Tim. 5:5, EI)

1.–3. a) Kaj je pisala neka vdova? b) Ali je naraslo število družin z enim roditeljem, in s kakšnimi problemi se soočajo?

»SEM 28-letna vdova z dvema otrokoma. Sem zelo potrta, ker ne bi rada vzgajala otroka brez očeta. Zdi se mi, da nihče ne skrbi zame. Otroka me pogosto vidita jokati in to ju prizadene. Vem, da tako ne gre naprej, toda kaj naj naredim?« To pismo izraža splošno tožbo tistih, ki so soočeni z mnogimi problemi — pritožbe mater in očetov, ki so sami.

² Poročila po vsem svetu pokazujejo, da se naglo povečuje število enoroditeljskih družin. V desetih letih se je število takih družin v Združenih Državah skoraj podvojilo, v Kanadi pa se je povečalo za več kot dvakrat. Takšne družine sestavljajo desetino vseh družin v Avstraliji in Veliki Britaniji. Po ocenah naj bi dva od petih otrok, ki sedaj žive v Združenih Državah, preživela del svojega življenja v družini brez enega roditelja.

³ Za takšen porast je veliko razlogov. Vojne in prometne nesreče so mnogim družinam vzele očeta. Družinsko življenje razpada; zapuščanje družine, razveze in ločitve so postale del vsakdanjosti. Nekatere neporočene matere raje same vzgojijo otroka, kakor da bi splavile ali ga dale v posvojitev. En sam roditelj se mora soočati z mnogimi problemi. Osamljenost, vzgoja otrok, zaslužek za življenje, spolne želje in vodenje gospodinjstva so le neki od vseh problemov.

KRŠČANSTVO PRINESE OLAJŠANJE

4. Kakšne razmere v prvem stoletju so bile vzrok mnogih družin brez očeta?

⁴ V prvem stoletju, ko je še bilo krščanstvo v povojih, so vojne, bolezni in moralna pokvarjenost pravtako bili vzrok brez števila vdov in otrok brez očeta. Razveza ali zanemarjanje družine je bilo že skoraj pravilo. Običajno so ženi ostali nemočni otroci, ki jih je morala sama vzgojiti. Rimsko cesarstvo je bila brezčutna družba, ki je slabe zaničevala, zato so bile vdove objekt slabega ravnanja. Nekatere so se začele ukvarjati s prostitucijo, da so zaslužile za življenje.

5. Na kakšna dva načina je krščanstvo pomagalo?

⁵ Krščanstvo je prineslo resnično spremembo. Izkazovalo je usmiljenje manj srečnim. Še več, njegovi nauki so roditeljem, ki so bili sami, vlivali moralno moč, da so se osvobodili slabih navad tistega časa. Namesto žena brez sramu, so žene krščanstva, ki so pokazovale samoobvladanje, bile čiste in ljubile svoje družine. Celo nekristjani so videli to razliko in eden od njih je vzkliknil: »Kakšne žene imajo kristjani!«

6. Katera krščanska načela lahko pomagajo materi ali očetu, ki je sam, kakor tudi vsem kristjanom, da obvladujejo današnje pritiske?

⁶ Katera krščanska načela so pomagala? Ko je apostol Pavel svetoval glede vdov, je rekel, da zgledna vdova »upa v Boga in vztraja v prošnjah in molitvah noč in dan«. Pokazal je, da se vdovo, starejšo od 60 let lahko sprejme v spisek za pomoč, »če je na glasu po dobrih delih«. (1. Tim. 5:5, 9, 10, EI) Tukaj izstopajo najmanj tri načela: (1) zaupati v Boga in pričakovati upanje večnega življenja, ki ga je Bog obljubil; (2) ohranjati zaupen, oseben odnos z Bogom; (3) biti zaposlen s koristnimi deli. Videli bomo, kako ta tri načela, če se uporabljajo, dejansko pomagajo ne samo roditeljem, ki ostanejo sami, temveč tudi vsem kristjanom, ki se soočajo z današnjimi pritiski.

USPEŠNO PREMAGATI OSAMLJENOST

7. a) Zakaj je samota še posebej težka nekaterim roditeljem, ki so sami? b) Kako pomaga načelo iz 1. Timoteju 5:10?

⁷ Neki roditelj, ki je ostal sam, je vzdihnil: »Ko pridem domov in vidim te štiri stene in še posebej, ko so otroci že v postelji, me dejansko prevzame osamljenost.« Da, osamljenost je često največji problem, s katerim se soočata oče ali mati, ki sta sama. Čeprav jim pomaga to, da se bolj zbližata z otroki, vendarle mnogi težijo za družbo odraslih. Ukvarjati se z »dobrimi deli« je staro, preizkušeno zdravilo. V prvem stoletju so vdove ‚sprejemale popotnike, umivale noge svetim (osebno služenje) in pomagale stiskanim‘. (1. Tim. 5:10, EI) Upoštevaj naslednje: neka 68-letna krščanska vdova je obiskovala druge vdove v njeni bližini in domove za ostarele, kadar jo je mučila osamljenost. Rekla je: »Opazila sem, da kadar grem na takšne obiske, ne popustim v gospodinjstvu, da skrbim za svojo duhovnost in nimam časa za osamljenost.«

8. a) Zakaj nam oznanjevanje Kraljestva pomaga premagovati osamljenost in pobitost? b) Ali to zares pomaga?

⁸ Oznanjevanje kraljestva je »dobro delo«, ki ga je priporočal Jezus; to je delo, ki lahko ublaži osamljenost in potrtost. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Neko osamljeno in pobito mater, ki se je zaprla vase, so prijatelji spodbudili, da bi šla na oznanjevanje od hiše do hiše. To je naredila. Pri prvih vratih jo je povabila, da vstopi, hudo pohabljena žena, ki je bila nenavadno vedra. Kako je mogla biti tako srečna? »Zato, ker živim, draga moja. Živa sem,« je veselo odgovorila. To je bila za Pričo preokretnica; razmišljala je: »Zdrava sem, skupščina me ima rada, imam dva otroka in predvsem Jehovo. Zakaj bi bila nesrečna?« Če bomo duhovno pomagali drugim, nas lahko obvaruje, da ne mislimo samo na sebe in se ne smilimo sami sebi. Ko poučujemo druge, ostane naše upanje živo in zdravo; tako še naprej »upamo v Boga«. (1. Tim. 5:5)

9. Ali se osamljenost vedno lahko odpravi s trdim delom? Kaj še pomaga?

⁹ Kljub temu je neki vdovec realno ugotovil: »Osamljenost se ne odpravi samo s trdim delom. Pogosto moraš z njo živeti. Enostavno jo moraš prenašati s pomočjo in močjo, ki ti jo daje Jehova.« Takšno moč dobiva človek, ‚ki vztraja v prošnjah in molitvah noč in dan‘. (1. Tim. 5:5, EI) Res je tolažba, če v molitvi pregledamo vsa naša dela, ki smo jih naredili čez dan in če vemo, da nas Jehova vedno posluša in skrbi za posameznosti našega življenja. Če mu »noč in dan« izlivamo svoje srce, nam — še posebno ponoči — pomaga, kakor mnogi povedo, premagati problem osamljenosti, če je postal resen.

OBVLADOVATI SPOLNO POŽELENJE

10. a) Kdaj lahko spolne želje postanejo resen problem? b) Kako se nekdo preda ‚čutnim zadovoljstvom‘, in do česa lahko to pripelje?

¹⁰ Mnogi očetje ali matere, ki so sami, hrepenijo po družbi zakonskega partnerja in intimnostih zakona. Seveda takšne želje niso same po sebi nič napačnega. Želja po ponovni poroki je čisto naravna. Problem nastane, kadar se oseba odloči, da zadovolji »seksualnim željam«, ne glede na ceno. To se je zgodilo začasa apostola Pavla. Nekatere mlajše vdove so dopustile, da se je njihova ‚pohotnost postavila mednje in Kristusa‘. (1. Tim. 5:11, 12) To je bilo resno, ker je takšen posameznik dejansko govoril: ‚Moje spolne (čutne) potrebe so prevelike, moram nekaj storiti, da se sprostim!‘ Te telesne ali poltene želje postanejo postopoma tako velike, da celo prerastejo duhovne interese. Lahko zrastejo do mere, ko se nekdo ‚preda čutnim zadovoljstvom‘ in je tako ‚mrtev, čeprav živi‘. (1. Tim. 5:6) Duhovni interesi take osebe so mrtvi. To se lahko danes zgodi vsakemu kristjanu (moškemu ali ženski). Nekdo lahko stori ‚duhovni samomor‘, če zanemarja biblijska moralna načela, ker je prevzet z zadovoljevanjem ‚spolnih nagibov‘.

11. Kako lahko nekdo ‚usmrti svoje spolno poželenje‘?

¹¹ Zato Biblija spodbuja: ‚Usmrtite ude svoje glede pohotnosti.‘ (Kol. 3:5) Toda kako? Da čuvaš svoje misli in srce. Če držiš dieto in nadzoruješ svoj apetit — ali boš prebiral časopise s slikami slastnih jedi ali gledal televizijske oddaje o pripravljanju le teh. Se boš družil z ljudmi, ki nenehno govorijo o hrani? Komajda! Enako je s ‚spolnim poželenjem‘. Neka vdova je iskreno izjavila: »Smo v svetu, ki nikoli ne preneha govoriti o seksu. Zato zelo pazljivo izbiram zabavo in s kom se družim. Diabetik gotovo ne bo svoj nos pritiskal k izložbi slaščičarne.«

12., 13. a) Kaj je potrebno, da bi razvili osebni odnos z Jehovo? b) Zakaj so »prošnje« tako važne, in kako lahko nekdo postopa v soglasju z njimi?

¹² Da bi lahko dan za dnem premagoval te želje, mora posameznik razvijati zaupen osebni odnos z Bogom. Razen osebnega študija in razmišljanja zahteva to vztrajnost v »prošnjah«. (1. Tim. 5:5, EI) Pavel ne omenja molitve na splošno, temveč ‚prošnjo‘. Te prošnje Bogu sporočajo silno potrebo. To so resne prošnje, da, moledovanje za pomoč, morda s »silnim vpitjem in s solzami«. (Hebr. 5:7)

¹³ Ali so tvoje molitve za samoobvladanje in moč — tako silne? Vztrajno moliš? Ali pa moliš samo takrat, ko postajajo te želje močne? Ali si precizen, ko našemu Očetu razodevaš stvari, ki jih ne bi zaupal nikomur drugemu? In, ali postopaš v soglasju s svojimi molitvami? Neka krščanska žena je rekla: »Nikar ne prosi Jehovo, da bi ti pomagal premagati spolno poželenje, nato pa stalno misliš o tem. Res je, da so v mesecu določeni dnevi, ko je tvoje spolno poželenje zelo močno, toda aktiviraj svoj razum in delaj kaj drugega. Obišči koga, pojdi na sprehod ali delaj nekaj, kar bo spremenilo temo. Bodi kolikor se da zaposlena tiste dni.« Tudi neka druga žena, ki je spoznala vrednost zaposlenosti v ‚vsakem dobrem delu‘, se strinja s tem, rekoč: »Dobro operi okna in dobro počisti tla. Čisti. Jaz tako delam in zares pomaga!« Ko vidiš, da ti Jehova pomaga pri tem problemu — ne s čudežem, temveč tako, da ti daje moč, da ga vsak dan premaguješ — boš občutil, da si mu še bližji.

14. a) Kaj se lahko zgodi, če nekdo pozabi na zaupen odnos z Jehovo? b) Kaj lahko dela samski roditelj, medtem ko čaka na krščanskega zakonskega tovariša?

¹⁴ Brez te dragocene ‚zaupnosti z Jehovo‘ bi nekdo mogel začeti iskati zakonskega partnerja ne glede na izhod ali posledice; morda bi se sestajal celo s posvetno osebo. (Ps. 25:14) Neka žena, ki je tako naredila, je priznala: »Moj pravi problem je bil v tem, da nisem bila v zaupnem odnosu z Jehovo. Ko se mi je ponudila možnost za poroko, je izgledalo vse tako dobro. Pozabila sem na moralna načela, o katerih sem bila poučena. Zato sem nekega dne spoznala, da se ta človek zanima le zase, ne za zakon. Tedaj sem morala živeti s slabo vestjo.« Resnično je težko biti sam, toda neka razvezana krščanska žena je opozorila: »Je nekaj, kar je še hujše od samote, to je zakon z napačno osebo!« Vedno obstaja možnost, najti partnerja med predanimi kristjani, nekoga, ki je »v Gospodu«. (1. Kor. 7:39) Nekateri so na takšnega zakonskega tovariša čakali veliko let. V tem času niso postali zagrenjeni in razmere jih niso strle. Modro so izkoristili čas, da so razvili lastnosti, ki jih naredijo za boljše zakonce, kot je rekla neka osamljena mati: »Vprašam se: ‚Ali sem duhovna žena, ki bi jo nekdo izbral?‘ Če sem nesrečna, kadar sem sama, bom verjetno takšna tudi ko bom poročena.«

VODITI GOSPODINJSTVO IN VZGAJATI OTROKE

15. a) Kaj so naredile nekatere matere, ki so same, da uspešno vodijo gospodinjstvo? b) Ali imaš še kakšne dodatne predloge?

¹⁵ Čeprav je delo mnogih mater, ki so ostale same, enako delu žene, opisane v Pregovorih 31. poglavje, zelo težko, jo vseeno mnoge posnemajo. Čeprav je bila poročena, je bila splošna skrb za gospodinjstvo, njena. S pazljivim nakupovanjem je štedila denar, sama je pridelala mnoge stvari in s hrano ni razsipavala, ker je ‚delila jed‘ ‚svoji družini‘ (vrste 13—15, 19). Zgodaj je vstajala in delala do pozne noči (vrste 15, 18), svoje izdelke je tudi prodajala (24. vrsta). Sama je opravljala gospodinjska dela (17., 19. vrsta). Da bi se naučile raznih spretnosti, berejo danes matere, ki so ostale same, strokovne priročnike in se posvetujejo s strokovnjaki. (Pogosto dobijo brezplačna strokovna navodila, ko opišejo svoj položaj.) Druge so povedale, kaj potrebujejo, bratom v veri, ki so strokovnjaki, in kadar so le mogli, so jim prijazno pomagali. Vse to prispeva k zmanjšanju stroškov.

16. Zakaj je nujno zaupati v Boga in čigav primer ilustrira to potrebo?

¹⁶ Da, kljub vsemu, kar lahko naredi vdova, mora glede vsakdanjega oskrbovanja, zaupati Bogu, ker postaja čas vse težji. Vdova, ki je živela v Sarepti začasa Božjega preroka Elije, je dober zgled za ‚zaupanje v Boga‘. Po Jehovini naredbi je Elija prosil pri njej za zadnjo hrano, ki jo je imela, in ji obljubil, da bo Bog poskrbel za njo. Kaj bi naredila ti? Imela je ravno še za zadnji obrok, na ta obrok je končno lahko računala. Toda v svoji veri je dala, kar je bilo sigurno za nekaj negotovega. Božja beseda, ki jo je izrekel prerok, se je izpolnila. Njej in njenemu sinu ni nikoli zmanjkalo hrane. Podobno morajo tudi danes roditelji, ki so sami, skupaj z vsemi drugimi kristjani, zaupati Bogu in najprej iskati Božje kraljestvo ter se prilagoditi njegovim pravičnim merilom. Zatem bodo občutili, da Bog skrbi zanje. (1. Kralj. 17:8—16; Luk. 4:25, 26; Mat. 6:31—33)

17. Česa nikoli ne smejo pozabiti matere, ki so same, če hočejo uspešno vzgojiti otroke, in zakaj?

¹⁷ Roditelj lahko zadovolji težki nalogi »očeta« in »matere« obenem, in jih primerno vzgaja, samo tedaj, če nikoli ne pozabi, kaj je pri hiši najvažnejše. Upoštevaj biblijski odgovor:

»Boljše je malo v strahu Jehovinem, nego velik zaklad z nemirom. Boljša zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan vol, kjer je sovraštvo.« (Preg. 15:16, 17, EI)

Prava vrednost hrane ni v tem, kaj je na mizi, temveč v tistem, kaj je v srcu ljudi, ki jo skupaj jedo. Ljubezen in zdrav strah pred Jehovo je tisto, kar se resnično ceni.

18. a) Kaj so naredili nekateri roditelji, da bi imeli denar in tudi čas za svoje otroke? b) Kaj misliš, da bi se dalo narediti?

¹⁸ Da bi imeli čas, pomagati otrokom razviti globoko spoštovanje do Boga, in ker še vedno potrebujejo denar, so nekateri roditelji često prodajali s pomočjo otrok stvari, ki so jih izdelali doma, ali pa delali usluge po hišah.a Drugi so vzeli pomoč od države, do katere imajo zakonito in moralno pravico. Mnogi so znižali svoj življenjski standard tako, da ne delajo polni delovni čas. Podobno je storila tudi neka krščanska žena s štirimi otroki. Rekla je: »Hotela sam biti z otroki kar se da veliko. Dovolj je že bilo, da niso imeli očeta, in zdaj naj ne bi imeli še matere.« Seveda ne morejo vsi najti takšnega primernega dela, toda če zaupajo otrokom in jim pojasnijo, zakaj je posvetno delo nujno potrebno in da preživijo kar se da veliko časa z njimi, lahko takšni roditelji ohranijo toplo ozračje ljubezni v svojem domu.

19. a) Kaj za starše pomeni ‚ljubiti svoje otroke‘? b) Zakaj to za samo mater ni vedno lahko?

¹⁹ Pomembno je, ‚ljubiti svoje otroke‘, kar vključuje tudi potrebno kaznovanje. (Titu 2:4; Preg. 13:24) To pomaga, da otroci, ki so enega roditelja že izgubili, ne postanejo negotovi. Ker nekatere žene nagibajo k sentimentalnosti, to morda zahteva resničen napor, kadar morajo otroke kaznovati. Toda zapomni si, da vzgajanje, ki po potrebi vključuje tudi kaznovanje, govori otroku, da ga tako ljubiš, da ne dovoliš, da bi zašel v težave.

20. a) Kaj so nekateri naredili, da bi ohranili zaupen odnos z otroki? b) Kakšen dvojni blagoslov izhaja iz tega, če je nekdo s svojimi otroki v tesnem odnosu in jih primerno vzgaja?

²⁰ Roditelj, ki je ohranil zaupen odnos z otroki, predlaga:

»Posebej si določi čas, da si z otroki in nobena stvar te pri tem naj ne ovira. Hišna opravila bodo vedno, otroci pa ne. Osredotoči se na duhovno izgradnjo otrok.« »Kaznovati sem jih moral kljub temu, da so zaradi izgube matere doživeli pretres. Z njimi govorim ob vsakem času, vseeno, če je dan ali noč. Ko pripravljamo kosilo, se prijetno počutimo, in tedaj se mi zares zaupajo.«

Tako se rodi ljubezen. Otroci jo lahko vidijo in občutijo. Čeprav je vzgoja otrok zelo naporna, bo roditelj v resnici zadovoljen, ko gleda, kako otroci rastejo in postajajo odgovorni oboževalci Jehove. To delo je za roditelja tudi moralna zaščita. (1. Tim. 2:15)

POPOLNI ODGOVOR — NOVA UREDITEV

21. a) Ali se problemi enega roditelja zlahka rešujejo? b) Kaj doseže zvesta pot?

²¹ »Skoraj vsak dan grem na oznanjevanje. Redno preučujem in molim,« je rekla neka vdova. »Kljub temu se vsak večer razjočem.« Da, težko se rešujejo problemi, s katerimi se soočata mati ali oče, ki ostaneta sama. Često se je treba boriti vsak dan. Da, vsak dan, ki ga kristjan vzdrži, je nova zaušnica satanu, ki ,je trdil, da bodo ljudje prenehali služiti Bogu, če bodo okoliščine postale težke. (Job 1:9—11; Preg. 27:11) Upoštevaj, da danes nihče ne živi popolno življenje. »Vedite, da so vaši bratje po svetu v istem trpljenju.« (1. Petr. 5:9, EI) Problemi drugih so morda drugačni od tvojih, toda za nje so enako težki. Ne glede na to, se razmere lahko še poslabšajo. Zato poskušaj, kolikor le moreš, ohraniti pozitivne poglede na življenje.

22. a) Na kaj bi morali usmeriti naše oči in zakaj? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²² Predvsem se moramo trdno opreti na živo upanje na prihajajoči sestav, ki bo prinesel popolno zadovoljstvo. Apostol Pavel pravi: »Ne gledamo na to, kar se vidi (stiske, ki nas lahko zmedejo in potlačijo), marveč na to, kar se ne vidi (upanje na večno življenje); zakaj to, kar se vidi, je začasno, a kar se ne vidi, je večno.« Da, končno bodo pritiski današnjega jalovega sestava prenehali. Blagoslovi nove ureditve, ki je zelo blizu, bodo neskončni. Zapomni si to, in ne boš ‚omagal‘ ali ‚omagala‘. (2. Kor. 4:8, 9, 16—18) Kaj pa lahko naredijo drugi, da bi pomagali takšnim roditeljem, ki so ostali sami? To bo obravnaval naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 20]

Matere, ki so same, lahko nauče svoje otroke, da jim pomagajo pri gospodinjskih opravilih.

[Slika na strani 21]

»Vzemi si čas za svoje otroke ... Pogovarjaj se z njimi ob vsaki priložnosti.«