Ali lahko pomagaš vdovam in sirotam »v njih stiski«?
1., 2. a) Kakšna je razlika med »videti« nekoga v stiski in »skrbeti« zanj? b) Kakšno odgovornost prinaša s seboj pravo oboževanje po 1. Timotejevem 5:4?
VELIKA razlika je, videti nekoga, ki je v nadlogah, ali skrbeti zanj. Pravo oboževanje bi moralo spremeniti osebe iz nezainteresiranih opazovalcev v skrbne pomočnike bratom v veri, ker je »bogoslužje (oblika oboževanja) čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta«. (Jak. 1:27)
2 Originalna grška beseda v Jakobu 1:27, ki je v našem prevodu prevedena s »skrbeti«, se definira kot ‚paziti na koga‘, ali ‚skrbeti za koga‘. Posreduje misel, da je potrebno nekoga obiskati, in mu nuditi potrebno pomoč. Takšna pomoč se zelo ceni.
POMOČ OTROK JE LAHKO DRAGOCENA
3., 4. a) Kdo bi moral pomagati vdovam, po 1. Timotejevem 5:4? b) Kako lahko pomagajo otroci enega roditelja in kaj je najboljša podpora, ki jo lahko ti otroci nudijo?
3 Apostol Pavel pokazuje, kdo bi moral biti zainteresiran, da pomaga vdovam, rekoč: »Ako pa ima katera vdova otroke ali vnuke, naj se ti predvsem uče z domačimi spoštljivo ravnati in svojim staršem povračevati; to je namreč Bogu všeč.« (1. Tim. 5:4, EI) Čeprav se to nanaša na odrasle otroke, se lahko tudi manjši otroci naučijo izkazovati predanost tako, da vračajo staršem, ki so toliko storili zanje, ‚dolžno ljubezen‘. Toda kako? Nekateri mladostniki pomagajo finančno, kakor je storil neki mladenič, ki je vse prihranke, ki jih je prislužil s honorarnim delom, dal za plačilo nepričakovanega računa. »Takšna darežljivost mojega štirinajstletnega sina«, je pripovedovala vsa nasmejana mati, »me spravlja ob besede.«
4 Celo če otroci niso sposobni finančno pomagati, lahko dajejo nekaj, kar je še veliko važnejše — cenjenje in poslušnost. (Preg. 23:22; Efež. 6:1—3) Večina roditeljev, ki so sami, se sprašuje: »Ali prav vzgajam svojega otroka?« Pomislite, kako se je razveselila neka mati, ko je njen otrok rekel: »Zelo rad te imam in vem, da se zelo trudiš.« Če si torej otrok, ki ima samo mater ali očeta; ali si pred kratkim rekel, koliko ceniš očetove ali materine žrtve? Ali takoj poslušaš? Ali veš, kaj pomeni poslušno pomiti posodo, odnesti smeti, napisati svoje domače naloge, priti pravočasno domov, pospravljati in predvsem redno preučevati Biblijo? Takšna radevoljna poslušnost je najboljša podpora, ki jo lahko nudiš svojemu roditelju.
KAKO LAHKO SKUPŠČINA POMAGA
5. a) Kaj pomeni pokazati »sočutje«, in zakaj je to tako pomembno? b) Na kakšne načine bi lahko naša skupščina pokazala takšno »sočutje« do očeta ali matere, ki sta ostala sama?
5 »Težko je bilo in včasih sem bila potrta,« je rekla mati s šestimi otroki, od tega sta bila dva dvojčka, stara 17 mesecev. »Toda, če mi je neki brat ali sestra (v skupščini) rekel: ‚Joan, ti opravljaš dobro delo. Izplačalo se ti bo‘, mi je veliko pomenilo. Vedela sem, da mislijo in skrbijo zame.« To pokazuje, kako lahko vsi pomagajo. »Vsi,« spodbuja apostol Peter, »bodite enih misli, sočutni, bratoljubni, usmiljeni, ponižni.« (1. Petr. 3:8) Vživi se v razmere drugega. Prijazna beseda in prisrčen nasmeh lahko veliko pomenita. Bodi sočuten namesto kritičen.
6. Zakaj bi bil takšen, ki bi postopal kot opisani posameznik v 1. Janezovem 3:17, pred Bogom graje vreden?
6 Prava ljubezen je več kot le prijazne besede. Tik preden je spodbudil kristjane, naj ljubezen pokazujejo z deli, je apostol Janez pisal: »Kdor ima premoženje sveta (za vzdrževanje življenja, NS), in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce (svoje prisrčno usmiljenje, NS) pred njim zapre, kako more biti ljubezen Božja v njem?« (1. Jan. 3:17, EI) Prvotna beseda za »videti« ne pomeni samo slučajno pogledati, temveč namerno gledati. Uporabljala se je za generalov pregled vojske. Gotovo je ta z zanimanjem iskal podrobnosti. Zato si zamisli prizor, ki ga je Janez opisal: nekdo, ki ima sredstva, da bi pomagal, zatem, ko je pozorno gledal brata, ki je v potrebi, zapre vrata svojega srca. Noče pomagati. Kakšna brezčutnost! Razveseljivo je, da je takšnih negativnih reagiranj med Jehovinimi pričami malo. Številna poročila pokazujejo njihovo velikodušnost do tistih, ki so »v stiski«.
7. Kdaj se zanemari potrebe družin, v kateri sta oče ali mati sama; v čem je običajno problem, in kako se ga lahko premaga?
7 Vseeno so bili primeri zanemarjanja. To se je običajno zgodilo, ker se potrebe »ni videlo«. Ni se ‚pozorno opazovalo‘ tistih, ki so bili v stiski. Kako je torej v tvoji skupščini? Ali se zares zavedaš okoliščin vdov in sirot? Kdaj si zadnjič zanje naredil kaj več kot, da si jih slučajno pozdravil? Ali si jih kdaj povabil na kosilo ali v družbo, da bi jih bolje spoznal? Takšna vprašanja nam pomagajo presoditi, če zares »vidimo« stanje družin, ki imajo samo mater ali samo očeta.
8. Kako lahko nekateri v skupščini pomagajo družinam z enim roditeljem, ki so pomoči potrebni?
8 Da bi pomagali, ni potrebno veliko bogastvo. Mnogi, ki vidijo dejansko potrebo, so prispevali hrano ali so podarili oblačila, ki so jih njihovi otroci že prerasli. Nekateri so samske matere naučili neke veščine, kakor je šivanje, da lažje gospodarijo. Star pregovor pravi: »Daj človeku ribo in nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, in nahranil ga boš za vse življenje.« Neka mati, ki je ostala sama, je pisala: »Sestra mi je podarila šivalni stroj, dve dolžini blaga in me naučila šivati. Od takrat sem prihranila veliko denarja.«
9. Kakšno uravnovešeno gledišče glede tuje pomoči bi morale imeti družine z enim roditeljem?
9 Toda mar naj bi oče ali mati, ki sta sama, normalno pričakovala »poplavo« pomoči in postala malodušna, če ni tako? Ohraniti morata uravnovešeno gledišče. Hvaležna bi morala biti za vsako pomoč in naj bi se vprašala: »Ali naredim vse, kar morem, da bi izboljšal situacijo?« Nek takšen roditelj je rekel: »Res ne more nihče prevzeti še ene družine. Če samemu sebi ne pomagaš, ne prevzemaš polne odgovornosti. Moraš se naučiti stati na svojih lastnih nogah.« V Bibliji imamo primere vdov, ki so dajale, namesto da bi pričakovale pomoč. (Luk. 2:36—38; Mar. 12:42—44) Neka finančno revna mati, ki si je veliko let prizadevala, da vzgoji svoja dva otroka, je imela na zidu lepak z napisom: »Tisti, ki prinesejo v življenje drugih sonce, ga ne morejo zadržati pred njimi.« To je delala dvanajst let kot oznanjevalka v polnočasni službi. Razdajala se je in sedaj s triinsedemdesetimi leti še vedno pomaga drugim. Rezultat tega je, da nikoli ni bila v pomanjkanju. (Preg. 11:25)
10. Kakšen dokaz imamo, da so zrele sestre v prvem stoletju imele važno vlogo pri pomaganju vdovam in sirotam?
10 Zrele žene so brez dvoma imele važno vlogo pri pomaganju vdovam in sirotam v prvem stoletju. Za neke vdove piše, da so ‚pomagale tistim, ki so bili v stiski‘, verjetno tudi družinam z enim roditeljem. (1. Tim. 5:10) V svojem pismu kristjanom v Rimu je apostol Pavel kot četrte po vrsti pozdravil žene, ki so zvesto služile v skupščini, ali za njo. O nekih je bilo še posebej rečeno, da so marljivo delale »v Gospodu«. (Rim. 16:3—15) Za Febo, »služabnico v skupščini« (očitno je neuradno služila tako, da je skrbela za osebne potrebe drugih), je rečeno, da je »bila pomočnica mnogim«. Brez dvoma je prevzemala vodstvo v pomoči »mnogim«, kar je jačalo skupščino. Danes zrele krščanske žene, podobne Febi, ljubeče spodbujajo in pomagajo, vključno s svojimi materialnimi sredstvi, tiste, ki so ‚v stiski‘. (Rim. 16:1, 2)
11. a) Kako lahko zrele sestre pomagajo materam, ki so same? b) Kakšen primer lahko navedeš; ali veš še za kakšen primer?
11 Mnoge starejše krščanske žene nudijo duhovno in emocionalno podporo kot »učiteljice dobrega« in da s pametnim svetovanjem ‚navajajo mlade žene k razumnosti‘. (Titu 2:3—5) Tako so na primer neko osamljeno mater oblile solze, ko je slišala biblijsko predavanje o zakonu. Neka starejša krščanska žena jo je vprašala, če je kaj narobe. »Mislim, da se sama sebi smilim«, je vsa solzna odgovorila. Starejša žena je začela pogovor. Vedela je, kako je ta žena potrta, ker je tudi njo pred dvajsetimi leti zapustil mož. Mlada žena je pripomnila: »Ona mi je bila v največjo pomoč. Veliko se je pogovarjala z menoj in me povabila s seboj na oznanjevanje. Bila je zelo prijazna z menoj.« Mnoge zrele krščanske žene takšnim osebam ponudijo ramena, da se na njih ‚izjočejo‘ ter govorijo z njimi o zelo osebnih problemih, ki jih krščanski moški ne bi mogel rešiti.
STAREŠINE — ‚RAZVESELJUJTE SRCE VDOVI‘
12. Kako lahko starešine ‚razveselijo srce vdovi‘?
12 »Vdovi sem srce razveseljeval«, je rekel Job iz predkrščanske dobe. (Job 29:13, EI) »Čutil« je bolečine vdov. Namesto da bi jim z nepremišljenimi besedami ali deli povzročil še večje bolečine, je postopal tako, da jih razveseli — v srcu. Podobno lahko delajo tudi danes starešine krščanskih skupščin, takšne lahko vedno znova pomirijo, tako da ti občutijo, da pripadajo skupščini kot prisrčni družini. Nadzorniki lahko uporabijo kakšen tolažilen stavek, ki pokazuje blagoslove, ki izhajajo iz zvestobe. »Sočutje« jim bo pomagalo, da poizkušajo razumeti strahovit čustveni in duševni pritisk, ki muči mnoge osamljene roditelje. (1. Petr. 3:8) Tako bodo tisti, ki so v stiski sproščeni poiskali njihovo pomoč. Vsakdo od teh duhovnih mož je v resnici lahko »zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki voda na suhem kraju«. (Iza. 32:1, 2)
13. Zakaj se lahko očetje ali matere, ki so ostali sami, obrnejo k starešinam za pomoč, ko morajo kaj važnega odločati; in kako jim je treba pomagati?
13 V Bibliji je bilo napovedano, da bo Bog svojemu starodavnemu narodu postavil sposobne »svetovalce«. (Iza. 1:26, EI) Podobno lahko tudi danes roditelji, ki so sami, prosijo starešine za nasvet, kadar morajo v čem važnem odločati. Kadar se nekdo obrne k starešinam, bi ti morali dati »razumno vodstvo« in mu pomagati spoznati, katera biblijska načela se na zadevo nanašajo. Starešine ali nekdo drugi, ki se ga je prosilo za pomoč, ima vlogo »svetovalca«, ne pa tistega, ki odloča za druge. (Preg. 11:14; Gal. 6:5)
14. a) Zakaj bi starešine morali poskušati nekoga, ki je naredil napačen korak, obrniti na pravo pot? b) Kako se je v prvem stoletju uporabljala grška beseda za »spraviti zopet v red«; in kako naj bi to spoznanje vplivalo na »popravljanje« nekoga?
14 Nek starešina lahko opazi, da je zaradi pritiska roditelj, ki je ostal sam, na ‚napačni poti‘, ker se sestaja z neverno osebo. Posameznik se morda niti ne zaveda resnosti takšnega postopka. »Bratje, če naredi človek napačni korak, preden se tega zave«, priporoča Biblija, »poizkušajte vi, ki ste duhovno sposobni, takšnega človeka v duhu krotkosti spraviti na pravo pot.« (Gal. 6:1, NS) Tako starešine in drugi preprečijo, da bi ta »napačni korak« postal svojeglava pot. Grška beseda za »popraviti«, spraviti zopet v red, se prevaja tudi z »na bolje obrniti« (poboljšati). (Mar. 1:19) V prvem stoletju se je ta beseda uporabljala za opis naravnane zlomljene kosti. Čeprav bo moral pritisniti, bo zdravnik vseeno blago namestil kosti! Njegov cilj je, da »spravi zopet v red«, »popravi« poškodovano, ne pa da stanje še poslabša. Zato bodo starešine takšnim ljudem, ki jim želijo priti do srca, pojasnili »v duhu krotkosti« blago, vendar jasno, da jim pomagajo spoznati, zakaj je upoštevanje nasveta Božje besede v njihovem interesu, in tako jih bodo obrnili na bolje.
15. a) Kdaj morajo starešine organizirati pomoč vdovam v stiski? b) Zakaj potrebujejo starešine pomoč drugih v skupščini?
15 Včasih morajo starešine organizirati pomoč osamljenim vdovam. Na Trinidadu je 79-letna krščanska vdova bila resno bolna, imela je raka v zadnji stopnji, in je ves dan potrebovala nego. Čeprav je od države dobivala malo pokojnino, ji nihče od njenih sorodnikov ni pomagal. Da ne bi ta naloga zajela samo nekoliko oseb, so starešine razporedile celo skupino krščanskih žena, ki so se prostovoljno javile. Več kot šest mesecev so te žene kuhale in čistile tej svoji duhovni sestri, jo prevažale, ji prale, jo celo kopale, ko se ni mogla več sama gibati. Takšen zgled ljubezni je resnično naredil vtis na sosede. Starešine seveda ne morejo narediti vse, kar je v takih primerih neobhodno potrebno. Ponavadi imajo svoje družine, za katere morajo skrbeti. Toda srečni so, če naredijo kar lahko, in cenijo, če drugi prevzamejo vodstvo v pomoči v takšnih okoliščinah.
BRATJE — ‚POMAGAJTE DEČKOM BREZ OČETA‘
16. a) Kaj v glavnem skrbi matere, ki so same, glede njihovih sinov? b) Kdo jim lahko pomaga; in kako?
16 Mati, ki je ostala sama z otroki, je seveda zaskrbljena zaradi tega, ker v domu ni očetovega vpliva, še posebno zaradi sinov. Možje v skupščinah bi morali misliti kakor Job, ki je rekel: »Saj sem reševal ubožca ... in siroto brez zaščitnika.« (Job 29:12, EI) Često je iskreno zanimanje tisto, kar je potrebno. Takšne dečke bi lahko osebno povabili, da sodelujejo z vami v oznanjevanju, pri določenih delih v kraljevski dvorani in celo v zdravem športu, ali razvedrilu. Takšna pozornost bi lahko »rešila« dečka pred posvetno potjo in ga pritegnila k skupščini.
17. a) Kdo je dal dober zgled v ‚reševanju dečka brez očeta‘; in kakšen je bil rezultat? b) Kaj bi moral upoštevati poročeni brat, ko pomaga drugim otrokom?
17 Apostol Peter je ‚reševal dečke brez očeta‘. Spoprijateljil se je z Janezom Markom in ga je celo imenoval »Marko, sin moj«. (1. Petr. 5:13) Markova mati Marija je verjetno sama skrbela za družino, ker je v poročilu rečeno, da je šel Peter v njeno hišo, in ne v hišo njenega soproga. (Dej. ap. 12:12) Nedvomno je dobra duhovna družba, ki jo je užival Marko s Petrom in ostalimi krščanskimi možmi, prispevala, da je postal misionar in napisal celo eno od knjig Biblije. On je dober zgled dečka, ki ga je morala vzgojiti mati sama. Seveda mora vsak poročeni brat vedeti, da ima po Pismu prioritetno odgovornost — skrbeti za svojo družino. Medtem ko ne zanemarja »svojih«, lahko dečku brez očeta povzroči zanimanje v obsegu, kot mu to dovoljujejo okoliščine veliko dobrega. (1. Tim. 5:8)
OSNOVA ZA TAKŠNO POMOČ — POŽRTVOVALNA LJUBEZEN
18. a) Katera vrsta ljubezni označuje pravo krščanstvo; in kako jo je Jezus pokazal? b) Kako lahko mi pokazujemo takšno ljubezen?
18 Označba za identifikacijo pravega kristjana ni samo ljubezen, temveč požrtvovalna ljubezen. Jezus je rekel svojim učencem: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Jan. 13:34, 35) Njegov zgled dajanja je moralo biti merilo. On ni »sebi ugodil«. »Zavoljo vas (je) obubožal.« »Dal (je) samega sebe (po mučni smrti) za naše grehe.« Samo če posnemajo ta zgled ljubezni, lahko njegovi učenci izkazujejo pozornost in skrb, ki jo potrebujejo vdove in sirote v »njih stiski«. (Rim. 15:3, EI; 2. Kor. 8:9; Gal. 1:4, EI; Jak. 1:27)
19., 20. a) Je vedno lahko pokazati požrtvovalno ljubezen? Zakaj da; oziroma zakaj ne? b) Komu bi morali posebej pomagati?
19 Ker se pritiski večajo in je vedno težje premagati lastne probleme, zlahka postanemo neobčutljivi do tujih težav in preveč zaposleni z lastnimi življenjskimi skrbmi. Celo nekatere v prvem stoletju, ki so bili ‚sami od Boga poučeni, da se ljubijo med seboj‘, je bilo potrebno poučiti, da ‚v tem napredujejo‘. (1. Tes. 4:9, 10, EI) Mar ne bi bilo treba iskreno pogledati na naše stališče in postopke do krščanskih bratov in sester, ki so v pomilovanja vrednih okoliščinah? Ljubezen, ki je podobna Jezusovi, zahteva, da žrtvujemo svoje življenje za naše brate. Če smo torej pripravljeni, dati življenje za naše brate, koliko bolj bi tedaj morali biti pripravljeni deliti z njimi »kruh«, če vidimo »brata v pomanjkanju«! (1. Jan. 3:17, EI)
20 Vsi smo zelo zaposleni, ko skrbimo za naše odgovornosti po Pismu. Često želimo, da bi lahko več pomagali drugim. Toda če smo pripravljeni delati, kar lahko, bodimo prepričani, da Jehova pozna naše meje in ceni tisto, kar delamo. »Dokler torej nam je časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si z njimi domači po veri.« (Gal. 6:10)
SODELOVATI, DA BI VZDRŽALI V STISKAH
21. a) Kaj bi lahko naredili roditelji, ki so sami, da bi premagali današnje pritiske? b) Kako jim lahko drugi v skupščini pomagajo; in ali je takšna pomoč pomembna?
21 Potemtakem lahko matere in očetje, ki so sami, vzdržijo, če delajo naslednje: (1) Še naprej zaupati v Boga in gledati na upanje večnega življenja, ko bo Bog zadovoljil željam vsakogar. (Ps. 37:3, 4) (2) Ohraniti zaupen odnos z Bogom z biblijskim študijem in vztrajno molitvijo. (3) Zaposliti se s koristnim opravilom, kot je oznanjevanje Kraljestva, vodenje gospodinjstva in vzgoja otrok. Požrtvovalna ljubezen bo navedla vse v skupščini, da bodo zaznali nujnost pomoči materam ali očetom, ki so v stiski. Kako? Tako, da bodo »sočutni«, da se bodo zanimali za njihove otroke in jih podpirali duhovno in materialno, če omenimo le nekaj dobrih del v njihovo korist. Koliko je vredna takšna pomoč? Neka osamljena mati je rekla: »Preživela sem veliko neprijetnosti, ki jih želim pozabiti, toda dovolite mi, da rečem tole: brez pomoči ljubečih bratov in sester, tega nikoli ne bi mogla narediti.«
22. Kakšen je izid, če se skrbi za potrebne vdove in otroke brez očeta?
22 Da, tisti, ki resnično ‚skrbijo‘ za družine z enim roditeljem v stiski, ne bodo le videli, kako bo družina zvesto vztrajala (Jak. 1:27), temveč bodo tudi živo odsevali osebnost našega nebeškega Očeta, ki ‚pomaga vdovi in otroku brez očeta‘. (Ps. 146:9, NS)
[Slika na strani 26]
Si kdaj povabil družino z enim roditeljem na kosilo ali večerjo, da bi jih bolje spoznal?