,Dobri pastir‘ in ,mala čreda‘
»Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo.« (Lukež 12:32)
1. S kom primerjata psalmist David in prerok Izaija Jehovo kot skrbnika?
NEKDANJI pastirček iz Betlehema, kralj David, je pričel enega svojih navdihnjenih psalmov takole: »Jehova je moj pastir, slabo se mi ne more goditi.« (Ps. 23:1) Nadaljnji biblijski pisec, prerok Izaija, primerja Jehovo s pastirjem, ko reče: »Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.« (Iza. 40:11) Toda Jehova ima še podpastirja. Temu primerno ga naziva ‚David, hlapec moj‘.
2. a) Kdo je David, na katerega se nanaša Ezekiel 37:24, 25? b) Kako je Jezus uporabil prerokbo iz Zaharije 13:7 in zakaj tako?
2 Stoletja po smrti kralja Davida je Jehova navdihnil drugega biblijskega pisca, Ezekiela, da je napovedal: »In moj hlapec David bode kralj nad njimi in vsem bode en pastir ... in moj hlapec David jim bode knez na veke.« (Ezek. 37:24, 25) Ta prerokba se mora nanašati na Jehovinega podpastirja, večjega Davida, Jezusa Kristusa. 14. nisana leta 33 n. št., tiste noči, ko je bil Jezus izdan, aretiran in odpeljan na sodišče pred svoje sovražnike, se je izpolnila prerokba iz Zaharije 13:7: »Prebudi se, o meč, zoper pastirja mojega in zoper moža, ki je moj družnik! govori Jehova nad vojskami; udari pastirja, in čreda se razkropi.« Jezus Kristus je tudi sam to prerokbo enako uporabil. (Mat. 26:31; Marko 14:27)
3., 4. a) Zakaj je greh ostal na tistih Hebrejcih, ki so se z Jezusom prepirali, ko je ozdravil od rojstva slepega? b) Zakaj Jezus Hebrejcev, ki so se z njim prepirali, ni uvrstil med svoje »ovce«, ko je o tem govoril pozneje, v času zimskega praznika posvetitve templja?
3 Jezus Kristus je imel torej prav in sebi ni pripisoval več, kakor bi smel, ko se je primerjal s pastirjem in se označil za »Dobrega Pastirja«. (Jan. 10:6, 11, 14) To se je zgodilo, ko je Jezus po čudežu ozdravil moža, slepega od rojstva. Neverniki izmed njegovega ljudstva so se prepirali glede tega z njim in ga vprašali: »Ali smo tudi mi slepi?« »Reče jim Jezus: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; zato greh vaš ostaja.« (Jan. 9:40, 41) Pozneje, med praznikom posvetitve templja v Jeruzalemu, v zimskem času (decembra) 32. leta n. št., je rekel Jezus nekaterim nevernim Hebrejcem, ki so ga obkrožili:
4 »Dela, ki jih jaz delam v imenu Očeta svojega, ta pričajo zame. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac. Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam, in za menoj hodijo; in jaz jim dajem večno življenje, in nihče jih ne iztrga iz moje roke. Oče moj, ki mi jih je dal, je večji od vsega, in nihče jih ne more iztrgati iz roke Očeta mojega. Jaz in Oče sva eno.« (Jan. 10:19—30)
5. S kom je Jezus primerjal predhodnika v Janezu 10:1—5, ki ga je predstavil Izraelu?
5 Ti neverniki niso samo zavrnili pričevanja Jezusovih del, ki so ga identificirala, temveč so zavrgli tudi pričevanje Jezusovega predhodnika, moža, ki je Jezusa predstavil Izraelcem kot Mesijo, Kristusa. Jezus je opozoril na potrebo za tem, da ima pravi pastir takšno označbo ali priporočila, ko je rekel: »Resnično, resnično vam pravim: Kdor ne vhaja skozi vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj, ta je tat in razbojnik. Kdor pa vhaja skozi vrata, ta je pastir ovac. Temu vrata odpira, in ovce poslušajo glas njegov, in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi na pašo. Ko vse ovce svoje izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo glas njegov; a za tujcem ne gredo, temveč beže od njega, ker ne poznajo glasu tujcev.« (Jan. 10:1—5)
»STAJA« IN »VRATAR«
6. Zakaj ureditev zaveznega zakona ni bila simbolična »staja«, v katero naj bi »vratar« vpeljal Jezusa?
6 Kaj pa sedaj označujeta »staja« in »vratar« glede na to, da je Jezus postal tesar v Nazaretu in ni nikoli pasel dobesednih ovc? »Staja« predvsem ni ponazarjala priprave Zaveznega zakona, ki jo je vzpostavil Bog Jehova z izraelskim narodom po Mojzesu, kot zastopniku. Jezusa vsekakor ni bilo treba vpeljati v ureditev Zaveznega zakona po nekem, tako rekoč hebrejskem »vratarju«. On se je v tej ureditvi rodil. V Galatom 4:4, 5 piše: »Ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da odkupi tiste, ki so bili pod postavo.« Da bi jih osvobodil z odkupom, je Jezus umrl.
7. a) Katerega dne 33. leta n. št. je Jehova ukinil ureditev zaveznega zakona z Izraelom in zakaj? b) Zakaj od binkošti leta 33. n. št. dalje ni bilo nobene ureditve zakona zaveze, pod katero bi bil Jezus vodil Hebrejce?
7 Da bi prinesel Bogu odkupno ceno, je bil Jezus obujen iz mrtvih tretji dan po svoji smrti, 33. leta n. št. Štirideset dni po vstajenju je odšel v nebesa. Deset dni zatem je bil poletni praznik binkošti, 6. sivana 33. leta n. št. Tistega dne ga je Bog uporabil, da je izlil svetega duha na njegove učence, ki so čakali v Jeruzalemu. To je pomenilo, da se je pojavil pred Bogom samim in mu ponudil vrednost svoje popolne človeške žrtve, zato da bi osvobodil z odkupom celotno grešno človeštvo, vključno Hebrejce. Bog Jehova je zato tistega dne ukinil Zakon zaveze in ga zamenjal z obljubljeno novo zavezo, ki pa je ni sklenil s Hebrejci, temveč z duhovno rojenimi učenci posrednika Jezusa Kristusa. (Kol. 2:13, 14) Tako ni bilo nobenega hebrejskega zakona zaveze več, pod katerim bi bil pastir Jezus vodil verujoče Hebrejce.
8. a) Kaj je torej predstavljala »staja«? b) Kaj so pričakovali naravni Abrahamovi potomci?
8 V luči gornjih besed se vse bolj vztrajno pojavlja vprašanje, kaj pravzaprav simbolizira »staja«, ki jo je Jezus omenil po Janezu 10:1? Nedvomno mora predstavljati nekaj zgodnjega ali obširnejšega in trajnejšega od Zaveznega zakona iz leta 1513 pr. n.. št. To je bila zaveza z Abrahamom. Ko je patriarh Abraham prestopil reko Evfrat in prišel v obljubljeno deželo 1943. leta pr. n. št., je začela Božja obljuba veljati zanj in za njegovo potomstvo: »Blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te preklinja, njega bom preklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje.« (1. Moj. 12:3) Leta pozneje, ko je Abraham pokazal pripravljenost, da žrtvuje svojega sina Izaka, je Bog svoji obljubi dodal: »In blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Moj. 22:17, 18) Od takrat dalje so pričeli Abrahamovi potomci čakati »seme«, ki naj bi prišlo. »Staja« je torej simbolizirala Abrahamovo zavezno ureditev. Ovcam podobni ljudje znotraj te zaveze predstavljajo tiste, ki čakajo to obljubljeno »seme«.
9. Koga »vratar« ne bo pustil v »stajo«?
9 Ne glede na to, ali bi ti ovcam podobni ljudje vnaprej vedeli za »seme« ali ne, vseeno bi ga prisrčno pozdravili, ko jim bo predstavljen in znan. Vsakdo, ki bi se poskusil polastiti teh »ovc« z lažnimi sredstvi, da bi jih izkoristil, bo »tat in razbojnik«. »Vratar« ne bo predstavil takšnega lažnega Kristusa ali Mesijo. Tisti, ki gre mimo »vratarja« skozi »vrata«, bo pravi »pastir«, Abrahamovo »Seme«.
10. Kdo se je pokazal kot »vratar« in po kateri prerokbi?
10 Kdo je torej bil »vratar«? Izkazalo se je, da je to bil Janez Krstnik, mož iz duhovniške družine Levijevega rodu. Bog je obljubil, da bo pred obljubljenim Abrahamovim »Semenom« poslal predhodnika. V Malahiji 3:1 je bilo napovedano: »Glej, jaz pošiljam poslanca svojega, da pripravi pot pred menoj. In naglo pride v svoj tempelj Gospod, ki ga iščete, in Angel zaveze, ki ga želite: glej, prihaja, pravi Jehova nad vojskami.« (Mar. 1:1—11) Janez je torej pričakoval prihod obljubljenega »Abrahamovega semena«, zato je bil ovci podobna oseba, enaka tistim, ki so bili v staji Abrahamove zavezne ureditve. Toda Janeza so usmrtili nekaj več kot leto dni po njegovi posebni službi. Tako ni doživel praznika binkošti 33. leta n. št., da bi postal član »male črede« maziljenih naslednikov nebeškega kraljestva. (Mat. 11:11—14; 14:1—12; Luk. 12:32; Gal. 3:16)
11. a) Kako je Jezus potrdil, da je Janez Krstnik njegov predhodnik? b) »Glasnik« kakšne zaveze je bil Jezus, ko je sledil Gospodu Jehovi pri pregledovanju templja?
11 Ko so razpravljali o tem, kakšno vlogo je imel Janez Krstnik v Jehovinem namenu, je rekel Jezus Židom: »Ta je, o katerem je pisano: ‚Glej, jaz pošiljam angela svojega pred obličjem tvojim, ki pripravi tvojo pot pred teboj.‘« (Mat. 11:10) Tako je Jezus uporabil prerokbo iz Malahije 3:1 za Janeza Krstnika kot tistega, ki je bil poslan pred Jehovinim »poslancem — glasnikom zaveze«. Jezus Kristus, ki sledi Gospodu Jehovi ob pregledovanju templja, je glasnik, vendar ne Zaveze zakona, temveč Abrahamove zaveze. Tisti iz Abrahamove zavezne ureditve, ki so verovali v Jehovine prerokbe, so pričakovali prihod tega mesijanskega »poslanca«.
12. Kaj je rekel Janez Krstnik o tem, kako je spoznal osnovo ‚Abrahamovega semena‘?
12 Glede na vodilno in osnovno »Abrahamovo seme« je rekel Janez Krstnik: »Videl sem Duha, da prihaja ko golob z neba, in je ostal na njem. In jaz ga nisem poznal; ali ta, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: Na kogar boš videl, da pride Duh in ostane na njem, ta je, ki krščuje s svetim Duham. In jaz sem ga videl in izpričal, da je ta Sin Božji.« (Jan. 1:31—34).
13. a) Kdaj je Janez Krstnik odprl »vrata« pravemu Pastirju? b) Na katero »Abrahamovo Seme« je Janez tedaj opozoril?
13 Jezus skozi vrata v »stajo« ni šel strahoma. Ko je dopolnil trideset let, je šel k Janezu Krstniku, da bi ga krstil v vodi. Potem ko je preživel 40 dni v puščavi pod preizkušnjami, se je z zaupanjem vrnil tja, kjer je bil Janez Krstnik s svojimi učenci. Ko se je bližal simboličnemu »vratarju« Abrahamove zavezne staje, ga je Janez zagledal in vzkliknil: »Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!« (Jan. 1:29, 36) To ni bilo Jagnje, ki odvzema grehe izraelskega ljudstva, temveč ‚Jagnje Božje, ki je nase vzelo grehe sveta‘. Zato je Janez Krstnik odprl simbolična »vrata« pravemu Pastirju, ki je imel potrebno priznanje ali priporočila od splošnega Pastirja, Boga Jehove. S tem ko je pritegnil pozornost svojih učencev na prihajajočega Jezusa, Janez ni opozoril le na nekega obrezanega Hebrejca in mesenega potomca zemeljskega Abrahama. Opozoril je na Maziljenca, duhovno rojenega potomca večjega Abrahama, Boga Jehove. On je bil glavno in prvorazredno »seme« nebeškega Abrahama, po katerem bodo blagoslovljene vse družine na Zemlji.
14. a) Ali je iskal Jezus samo naravne Hebrejce in druge ljudi nasploh, ko se je bližal »staji«? b) Kako je pastir na Bližnjem Vzhodu klical posamezne ovce k sebi?
14 Zaradi tega je zaslužil, da ga »vratar« sprejme v simbolično »stajo« Abrahamove zavezne ureditve. Bil je pravi pastir in prišel je, ne zato, da bi iskal Hebrejce ali druge ljudi nasploh, temveč tiste, ki so se oprijeli priložnosti, da postanejo skupaj z njim del združenega »Abrahamovega semena«, po katerem bo prišel blagoslov vsem narodom. Večina naravnih Hebrejcev ga je zavrgla, toda preostanek ga je sprejel. To so bile »ovce«, ki so poslušale njegov glas. Ko je torej poklical »svoje ovce po imenu«, so se odzvale in peljal jih je na pašo. Na Bližnjem Vzhodu je pastir običajno dal posamezni ovci ime.
15. a) Kako bo pastir istočasno objavil splošni klic za vso čredo in zakaj ovce ne bodo zapeljane, da bi sledile »tujcu«? b) Kdo naj bi danes sledil temu primeru?
15 Če je pastir hotel poklicati k sebi vso čredo naenkrat, jih je poklical na običajni način, z močnim glasom določene jakosti z drdrajočim glasom, podobno kot - dr-r-r-r-rt, takšnim, ki ga ni mogel posnemati nihče drug. Ko torej »vse ovce svoje izpusti, gre pred njimi, in ovce mu slede«, ker so spoznale njegov glas, ki ga nihče ne more posnemati. Njihova ušesa so tako občutljiva, da spoznajo, kdo so »tujci« in posnemalci. Ne bodo zapeljane, da bi sledile sumljivim »tujcem«, ki so morda zlohotni. To je dober primer, ki naj mu pozorno sledijo ovcam podobni ljudje, ki sestavljajo »malo čredo« in ki jim je v veliko zadovoljstvo priznanje večjega Abrahama, da jim da kraljestvo.
16. Zakaj Hebrejci niso razumeli pomena prilike, ki jo je povedal Jezus o pastirju in njegovi čredi?
16 Ali razumemo danes pomen tega, kar je Jezus takrat govoril? Neverni Hebrejci, ki so bili pod Zavezo zakona, niso razumeli, na kaj se nanaša prilika, ki jo je Jezus povedal. V poročilu je rečeno: »To priliko jim je povedal Jezus, ali oni niso razumeli, kaj bi bilo to, kar jim je pravil.« (Jan. 10:6) Niso poznali glasu mesijanskega Pastirja; tudi on jih ni poznal, niti jih ni klical po njihovih imenih. Slepota, ki so jo sami povzročali, jim je preprečila, da ga spoznajo. Ne bodimo mi danes njim podobni.
»VRATA K OVCAM«?
17. S čim je Jezus zatem primerjal sebe po Janezu 10:7–10?
17 Tedaj je Jezus spremenil predmet govora, da bi prikazal naslednjo važno značilnost te teme. »Jezus jim torej zopet reče: ‚Resnično, resnično vam pravim, da sem jaz vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred menoj, so tatje in razbojniki; ali ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata: skozi mene če kdo gre noter, bo zveličan, in bo hodil noter in ven in najde pašo. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pokonča; jaz sem prišel, da imajo življenje in da imajo obilo.‘« (Jan. 10:7—10)
18. a) Kdo poskuša na Zemlji delovati kot »vratar« Jezusa, ki simbolizira »vrata«? b) O katerem razredu je Jezus govoril kot o značilnosti »konca sestava stvari« in ali služi ta razred kot Jezusov »vratar«?
18 Upoštevajmo, da Jezus ni govoril o »vratarju«, ko je primerjal sebe z »vrati«. Ni govoril o tako imenovanem »Kristusovem namestniku«, nekem poglavarju religiozne sekte, ki bi trdil, da je nezmotljiv. Jezus je rekel: »Jaz sem vrata (k ovcam).« Nekaj mesecev pozneje je dodal trditev: »Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Jan. 14:6) S tem se ne izpusti dejstva, da je Jezus v podajanju svoje dolge prerokbe o ‚znamenju svoje prisotnosti in koncu sestava stvari‘, napovedal »zvestega in modrega hlapca«, ki ga bo njegov gospodar ‚postavil nad svoje premoženje‘. (Mat. 24:3, 45—47) Toda to se nanaša na razred »hlapca« njegovih zvestih, opreznih naslednikov, katerim bo dal nadzorstvo nad njegovo vidno lastnino na Zemlji, posebno do ‚konca tega sestava stvari‘. Toda s tem imenovanjem razred »hlapca« ne postane Jezusov »vratar«.
19. Kako velika je »čreda« tistih, ki so v staji Abrahamove zavezne ureditve in kako pridejo do rešitve?
19 Jezus predstavlja simbolična »vrata« svojim ovcam podobnim naslednikom, ki sestavljajo skupaj z njim »Abrahamovo seme«. Zato se nahajajo v »staji« Abrahamove zavezne ureditve. Vsi skupaj sestavljajo samo »malo čredo«, primerjalno rečeno, samo 144 000 pod svojim Pastirjem. Sestavljajo tako rekoč dvanajst rodov duhovnega Izraela in stojijo na duhovni gori Sion z Jezusom Kristusom, Božjim »Jagnjetom«. (Luk. 12:32; Razod. 7:1—8; 14:1—5) Svojo rešitev dolgujejo nebeški dediščini in ne nekemu Kristusovemu namestniku, temveč tistemu, ki je »vrata k ovcam«. Jezus je namreč rekel: »Skozi mene če kdo gre noter, bo zveličan, in bo hodil noter in ven in najde pašo.« (Jan. 10:9) Govoreč o »mali čredi« z nebeškim upanjem, se je apostol Pavel skliceval na »našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem smo dobili v veri pristop v to milost, ki stojimo v njej, in hvalimo se z upanjem slave Božje«. (Razod. 5:1, 2; Efež. 2:18; 3:12)
20. V kakšnem nasprotju je Jehovin podpastir z »lažnimi Kristusi in lažnimi preroki«, ki so prišli »namesto« njega?
20 V svoji prerokbi glede »konca sestava stvari« je Jezus napovedal, da bodo nastopili ‚lažni Kristusi in lažni preroki‘, ki bodo mnoge prevarali. Prišli so »namesto« pravega Kristusa in zapeljane osebe, ki so takšnim goljufom sledile, so v religioznem smislu ukradene in pogubljene ter mnoge duhovno, če ne že dejansko uničene. (Mat. 24:3, 24, 25; Jan. 10:8, 10) Nasprotno je prišel Jezus kot rešitelj življenja in zato, da priskrbi človeškim stvarjenjem možnost, da uživajo življenje v večjem obsegu kot doslej, življenje v večni popolnosti in varnosti, za katero bo poskrbel največji Pastir, Bog Jehova. Njegov požrtvovalni podpastir, Jezus Kristus, je tisti, ki naj bi mu sledili, če želimo dobiti večno življenje kot Božje »ovce«.