»Čuvaj, mine li skoraj noč?«
»Čuvaj, mine li skoraj noč? Čuvaj pravi: Pride jutro, pa tudi noč.« (Izaija 21:11, 12)
1. Kaj doživlja danes svet v prenesenem smislu in ali je kakšna osnova za optimizem glede tega sestava stvari?
SVET se nahaja v »noči«! Sedaj se bliža najtemnejše obdobje te simbolične noči. Kako bodo izgledale stvari, ko se bo začelo svitati, bomo še videli. Slabšanje stanja med ljudmi na vsakem področju življenja je tisto, kar človeštvo vse bolj vznemirja. Svetovna zgodovina poroča, da se je takšno stanje začelo s prvo svetovno vojno. Politiki, religiozni kler, socialni voditelji in ekonomisti lahko mislijo, da vidijo neko rahlo svitanje in poskušajo ustvariti dobro razpoloženje. Toda nobenega solidnega razloga ni za optimizem glede tega majavega sestava stvari.
2. Kaj dokazuje, da so predvidevali prihod te »noči« in kako se je javnost opozarjala na prihod »dneva«?
2 Desetletja vnaprej se je videl prihod te »noči«. To dokazuje poročilo, ki je na razpolago iz prejšnjega stoletja. Predvidelo se je tudi svitanje najbolj svetlega »dne« v vsej človeški zgodovini. Pozornost javnosti se je pritegovala v ustni in pismeni obliki.
3. Kateri še danes izhajajoči časopis dokazuje to in zakaj je naslov odgovarjal njegovi nalogi?
3 To dejstvo potrjuje časopis, čigar vsaka izdaja dosega naklado nekaj milijonov izvodov in izhaja v mnogih jezikih. Ko se je julija 1879. leta pojavila prva številka, je nosil naslov »Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti«. Prva izdaja je imela osem strani, velikost ene strani pa je bila večja od velikosti strani današnjih časopisov. Imel je času primerno nalogo. To je dal slutiti naslov s pomembnima besedama »Stražni stolp«. V soglasju s tem, se je takoj pod naslovom nahajal pomemben citat iz najstarejše knjige na svetu. Glasil se je: »Stražar, kateri nočni čas je?« »Pride jutro.« Te besede so citirane iz Svetega pisma, iz prerokbe Izaije 21. poglavje, 11. in 12. vrsta po prevodu King James ali Authorized Version. V biblijskem času se je stražarja povezovalo s stražnim stolpom na obzidju utrjenega mesta. To vzvišeno mesto je nudilo dober pregled. Izdajatelji časopisa so nameravali služiti kot razred stražarja. V časopisnih stolpcih so se izdajatelji trudili odgovoriti na vprašanje: »Stražar, kateri nočni čas je?« To izzivalno vprašanje se je še dalje pojavljalo na prvi strani časopisa, vse do 15. decembra 1938.
4. Vsled katerih pomembnih dogodkov 1870. let je časopis Stražni stolp izšel v usodnem času?
4 Ko je časopis Stražni stolp 1. julija 1879 prvič izšel s skromno naklado 6000 izvodov, je dobivalo svetovno prizorišče zlosluten videz. Leta 1870 je potekala francosko-nemška vojna in nastajalo je drugo nemško cesarstvo. Med Britanskim kraljestvom in njegovim tekmecem, nemškim kraljestvom, je potekala oboroževalna tekma. 1878. leta je bil berlinski kongres narodov, da bi se rešilo vzhodno vprašanje, ki je vključevalo razkosanje turškega kraljestva med evropske imperije, posebej še med Britanijo in Rusijo. Pretiti so pričele pomembne bodoče sovražnosti med narodi!
5. Za kakšno preiskovanje je torej prišel čas in katero izjavo je temu odgovarjajoče dal časopis Stražni stolp 1. januarja 1895. na prvi strani?
5 Res je bil čas, da se pogleda v biblijske prerokbe in vidi, če imajo te kaj reči o pomenu svetovnih dogodkov in njihovem izidu. Temu odgovarjajoče je bila 1. januarja 1895 spremenjena slika na prvi strani časopisa Stražni stolp. Sedaj je prikazovala stražni stolp na robu razburkanega morja. Na dnu strani, pod to novo sliko, je časopis bil opremljen z naslednjimi besedami, ki temeljijo na Lukežu 21:25—31, v poševnem tisku: »Na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov (nemir, nezadovoljstvo); ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet (človeško družbo); zakaj sile nebeške (duhovne) se bodo pregibale. ... Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Lukež 21:25—31)
6. Zakaj je prihajajoče dvajseto stoletje obljubljalo, da bo čas za razred »stražarja« vznemirljiv?
6 Leta 1898. je sledila špansko-ameriška vojna, v kateri je špansko kraljestvo utrpelo velike izgube. Zatem je 1899 izbruhnila burska vojna v južni Afriki, v kateri je zmagalo Britansko kraljestvo. Mednarodna oboroževalna tekma se je še povečala. Ko so izumili letalo, je prišlo do bitk tudi v zraku. Takrat so izumili tudi uspešne podmornice in jih uporabljali v vojne namene. Dvajseto stoletje je torej napovedovalo razburljiv čas za razred »stražarja«, da obvešča tiste, ki so zaskrbljeni, še posebej zato, ker je ta pričakoval, da se bodo »časi narodov« končali jeseni leta 1914. (Lukež 21:24)
ZAKAJ VPRAŠEVATI »STRAŽARJA«
7. V kakšnem okviru se nahaja izpraševanje, namenjeno »stražarju«, kakor je prikazano v sobesedilu?
7 Povpraševanje iz Izaije 21:11, namenjeno »stražarju«, se nahaja v okviru slutnje glede vojne. V sobesedilu, ki zatem sledi, beremo: »Prerokovanje o Arabiji. Po gozdovih v Arabiji boste prenočevale, o potujoče čete Dedancev! Prinesite žejnemu naproti vode! Prebivalci Temske pokrajine naj postrežejo s kruhom ubežniku! Kajti beže zaradi mečev, pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom in pred nadlogami vojne. Zakaj tako mi je dejal Jehova: V enem letu, kakor so leta najemnikova, propade vsa slava kedarska. In preostalo število lokostrelcev junakov iz sinov kedarskih bode neznatno; kajti Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.« (Iza. 21:13—17)
8. Kaj da slutiti besedilo, zapisano pred pogovorom med vpraševalcem in čuvajem, in kje se nahaja vpraševalec?
8 Tako daje slutiti vojno tudi »prerokba«, ki je zapisana pred pogovorom med spraševalcem in stražarjem. Zato ima vpraševalec razlog, da se zanima. Kje se nahaja vpraševalec? Očitno na poti svetovnega zavojevalca. V Izaiji 21:11 beremo: »Prerokovanje o Dumi. K meni kličejo iz Seira: Čuvaj, mine li skoraj noč? Čuvaj, mine li skoraj noč?«
9. Kakšen je osnovni pomen imena mesta, proti kateremu je izrečena prerokba, in kako to temu imenu odgovarja?
9 Duma, kar pomeni »tišina«, je ime mesta, proti kateremu se je glasila prerokba. Očitno ima to ime preroški pomen, pokazujoč vnaprej, da bo za to mesto značilna tišina. Ime izključno ne kaže, da bi že vladala tam tišina zaradi pustošenja in smrti. Položaj Dume se napoveduje z dejstvom, da prihaja poziv, namenjen stražarju, iz Seira, Seirske dežele. Ta dežela je združena z Idumejo, Edomsko deželo. To je morda razlog, zakaj se v grškem prevodu Septuaginta govori o Idumeji namesto o Dumi. Edom je vzdevek, dan starejšemu Jakobovemu bratu-dvojčku Ezavu. Narod iz dežel Edom se je upiral ljudstvu Jakoba ali izraelskemu narodu.
10. Zakaj so potomci Edoma ali Ezava sovražili svoj bratski narod in se veselili njegove nesreče leta 607. pr. n. št.?
10 Jakobov starejši brat-dvojček, se je imenoval Ezav, kar pomeni »dlakav«, ker je bil od rojstva poraščen. Ime Seir pomeni »dlakav ali kodrast«, toda ta dežela tega imena ni dobila zaradi Ezava. Njegovi potomci so zavzeli deželo Seir, tako da so premagali njene prvotne prebivalce. Ezav ali Edom je bil na slabem glasu, ker je prostovoljno prodal svojo pravico prvorojenstva Jakobu. Jakobov Bog, Jehova, je to prodajo priznal in prenesel svoj blagoslov na kupca, Jakoba. Zaradi tega je Ezav pričel Jakoba sovražiti. Zato ni nič presenetljivega, da so se Ezavovi potomci veselili, ko so Babilonci leta 607 pr. n. št. uničili Jeruzalem in s tem povzročili silno nesrečo njihovemu bratskemu narodu, Izraelu. Ta narodnostna nesreča skupaj z odhodom ujetega preživelega preostanka Izraelcev v Babilon, se je zgodila v stoletju, ki je sledilo Izaijevi prerokbi o stražarju.
11. Kje se nahaja izvor odgovora na vprašanje in kaj zato ponazarja Izaija danes?
11 Kje se torej nahaja stražar, pri katerem povprašuje vpraševalec iz edomske dežele Seir? Izaija je prerokoval glede vpraševalca in stražarja in se je nahajal v takrat še svobodni deželi Izrael. Izvor stražarjevega odgovora je bil torej v deželi Izrael, neglede na to, kje so Izraelci videli sebe v izpolnitvi Izaijeve prerokbe. V času, ko je Izaija zapisal to prerokbo, je predstavljal čuvaja, imenovanega po Božji zapovedi, da bi dal pravilen odgovor na vprašanje. Izaija in njegovi otroci so bili priznani od Boga. Povsem primerno je torej Izaija predstavljal današnji razred »stražarja«, ostanek duhovnih Izraelcev, ki imajo nebeško upanje. Ti so glede današnje temačne svetovne situacije prosvetljeni.
12. a) Kdo se je 1879. leta ponudil, da služi kot skupina stražarjev za večji razred »stražarja«? b) Odkod naj bi prišel odgovor na takrat postavljeno vprašanje in kaj je to dejansko bilo?
12 Glavni urednik časopisa Stražni stolp in njegovi sodelavci so bili 1879. leta predani, krščeni kristjani. Ponudili so se, da služijo kot skupina stražarjev v imenu svojih duhovno maziljenih krščanskih bratov. Vsi skupaj sestavljajo večji razred »stražarja«. Niso se mogli izogniti takrat postavljenemu vprašanju: »Čuvaj, mine li skoraj noč?« Edini zanesljiv odgovor, ki so ga lahko dali, je bil tisti, ki ga je Božja navdihnjena beseda položila v usta stražarja starega časa. Dejansko se je glasil: »Pride jutro, pa tudi noč.« (Iza. 21:12) Po upanju, ki ga je dal Jehova, naj bi prišlo svetlejše obdobje, »jutro«. To bo uvod v milenij ali tisočletno vladavino Jehovinega Mesije, oslavljenega sina Jezusa. Toda pred tem naj bi še prišla »noč« svetovne stiske!
13. a) Kako se je imenovala serija Biblijskih študijev, ki je pričela izhajati 1886. leta in zakaj? b) Zakaj je bil spraševalec iz Seira zaskrbljen zaradi »noči«, ki je bila takrat nad to deželo?
13 Brez dvoma se je zaradi obljubljenega »jutra«, ki naj bi vpeljalo tisočletno Kristusovo vladavino, serija Biblijskih študijev, ki jo je 1886. začel izdajati urednik Stražnega stolpa, imenovala »Tisočletna zarja«. Pod tem naslovom so bile citirane besede iz Pregovorov 4:18: »Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« Toda spraševalec iz Seira je bil zaskrbljen zaradi »noči«. V dneh preroka Izaije naj bi temina »noči«, ki je počivala nad edomsko deželo Seir, postala še gostejša. To bi se zgodilo, če bi ta dežela prišla pod vladavino novega svetovnega zavojevalca, ki ne bi premagal Edomce z gore Seir, temveč njihov bratski narod, Izrael.
14. Kdo pozna pravilni odgovor na vprašanje glede svetovne »noči« in ali je nadaljnje vpraševanje prepovedano?
14 Danes, več kot sto let zatem, ko se je prvi časopis Stražni stolp pojavil, posvetni ljudje, ki iščejo svetlobo, še naprej sprašujejo: »Kaj je z nočjo?« Samo razred »stražarja« ima veljavni odgovor na to vprašanje. Ta razred ni v zadregi glede pravilnega, biblijskega odgovora. Pozdravil je tudi vsa nadaljnja vprašanja, kakor je delal tudi čuvaj v Izaijevi prerokbi. Rekel je: »Če hočete vpraševati, vprašajte; vrnite se, pridite!« (Iza. 21:12)
15. Kako je bilo s časopisom Stražni stolp glede nadaljnjega vpraševanja in katero vest v zvezi z »nočjo« je še naprej neprekinjeno oznanjal?
15 V ta namen se izdaja Stražni stolp vse do danes. Tako kakor mora biti dejanski stražar buden ves čas, ko je na straži, tako je tudi Stražni stolp bil buden in ni niti enkrat izostal od prve izdaje julija 1879. Redno je izhajal kljub splošnemu preganjanju razreda »stražarja« med prvo in drugo svetovno vojno. Poročal je o poteku »noči«, ni se bal povedati, da bo ta dosegla svoj višek v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, po biblijski prerokbi imenovani Harmagedon. Zato izpolnjuje maziljeni razred »stražarja« še dalje svojo nalogo, da ‚objavi dan maščevanja našega Boga‘. (Razod. 16:14—16; Iza. 61:1, 2)
PREROKBA, ZATEM KO JE STRAŽAR POSTAVLJEN
16. Zakaj je bila »stražarju« potrebna hrabrost, da razširi »oznanjevanje«, dano v njegova usta, in zakaj je ta prerokba za nas globljega pomena?
16 Božji »stražar« mora biti pogumen in zvest, da oznani to, kar je dano v njegova usta in pove vsem, ki ga lahko slišijo. Prerokba ni bila ugodna, temveč neugodna za tiste, ki so se izkazali za najmočnejše svetovne sile tistega časa. Toda dobro se je pokazala za ljudstvo, kateremu je pripadal stražar, za Izrael, v času dogodkov, ki so takrat pretresali svet. Ta tema bi bila za nas danes le prehodnega značaja, če ne bi obstajalo dejstvo, da so stvari, pojasnjene v tem »prerokovanju«, večjega pomena in imajo končno izpolnitev v našem stoletju, izmučenem od vojn. To se nas tiče enako, kot Izaije davno pred tem.
17., 18. Na kaj se je nanašal izraz »morska puščava« in katere sile so vladale temu področju?
17 Že sam začetek navdihnjenega Izaijevega poročila je vznemirjajoč: »Prerokovanje o morski puščavi. Kakor besne silni viharji na Jugu, tako pride poguba iz puščave, iz grozovite dežele.« (Iza. 21:1)
18 Kraj, označen kot »morska puščava«, je bil v človeški zgodovini svetovnega pomena. To je področje delte rek Evfrat in Tigris ali Hidekel, ki sta omenjeni v zvezi z ustvaritvijo prvega človeka, Adama. (1. Moj. 2:14) Obe reki se izlivata v današnji Perzijski zaliv, obe se v ustju združita. Med poplavami, ko prestopita bregove, je področje med obema rekama postalo kot pusto morje, »morska puščava«. Nastala so blatna močvirja. Nad tem področjem je v času Izaijevega prerokovanja vladala druga svetovna sila biblijske zgodovine, Asirija. Naslednje stoletje je prišla na oblast še močnejša, tretja svetovna sila.
19. Kaj bo povzročila tretja svetovna sila Izaijevemu narodu in za koga je to danes stvar posebnega zanimanja?
19 Ta prihajajoča tretja svetovna sila naj bi povzročila Izaijevemu narodu veliko gorja. Seveda to, kar naj bi se zgodilo, bi moralo zelo zanimati samega Izaijo kot stražarja in tudi vsakogar, ki bi v času izpolnitve vse »prerokbe o morski puščavi« služil kot stražar. Zato je končna izpolnitev zanimiva tudi za sodobni razred »stražarja« in za vse tiste, ki sprašujejo, da bi se pustili voditi opazovanjem razreda »stražarja«.
20. S čim se lahko primerja prihajajoča nesreča? Odkod naj bi prišla ta rušilna moč?
20 Na obzorju se pojavlja nekaj nezadržljivega in silnega, kakor je ‚vihar z juga‘. Takšni viharji so bili posebno močni in uničujoči. Vse od ljudi narejene stvari, ki so se nahajale na področju, koder so divjali ti viharji, so bile v nevarnosti, da bodo zbrisane z zemlje. Zastrašujoči videz bližajoče se nesreče je opisan v dejstvu, da »pride iz puščave ..., iz grozovite dežele«. (Iza. 21:1) Tedaj je prerok Izaija, kakor nekdo z metereološke postaje, dal znak za preplah, da bi obvestil ljudstvo, ki je bilo temu viharju na poti, da bi se pripravilo na najhujše.
21. Kdo je dal znak za preplah v našem stoletju in kdo je postal odgovoren zato, ker je bil opozorjen?
21 Temu odgovarjajoče je dal razred »stražarja« znak za preplah posebno od konca prve svetovne vojne, leta 1918. Časopis Stražni stolp je preživel, čeprav mu je v tem kritičnem času, ko je razred »stražarja« prenašal silna preganjanja po vsem svetu, pretilo, da bo umolknil. »Stražar« in njegovo orodje, časopis Stražni stolp, sta preživela, da oznanjata nadaljnji opomin, ki se je slišal na vseh koncih Zemlje. Narodi so bili opozorjeni, posebno še njihovi voditelji. Zato so odgovorni!
22. Kakšno objavo bomo skoraj slišali in zakaj bo takrat »velika množica« srečna?
22 Razred »stražarja« bo skoraj objavil pretresljivo vest. Ko se bo ta vest v splošno presenečenje objavila, bo »velika množica« še posebno srečna, ker je takoj poslušala ta opozorilni znak.