Hoditi po Učiteljevih stopinjah
KAJ delaš s svojim življenjem? Kaj pravzaprav želiš storiti s svojim življenjem?
Mnogi predani kristjani imajo posvetno zaposlitev, ki zahteva od njih, da potrošijo veliko ur za preživljanje sebe in svoje družine. Morda še mnoge druge odgovornosti zahtevajo od njih veliko časa in pozornosti. Zaradi tega lahko občutijo željo, da bi včasih svoj čas porabile za druge stvari, ki bi prispevale k večjemu zadovoljstvu v življenju. Kako lahko vse stvari uravnotežijo, da bi živeli Bogu ugajajoče življenje?
Večina od nas ve, da je delo z materialnimi stvarmi lahko v zadovoljstvo delavcu in v čast Bogu. Preden je prišel Božji Sin kot človek na Zemljo, je s svojim Očetom sodeloval pri ustvarjanju vseh materialnih stvari v vesolju. Opisan je bil kot delovodja. (Kol. 1:15, 16; Preg. 8:30, 31)
Pozneje je bilo njegovo življenje preneseno na Zemljo. Ko je zrasel v mladeniča, je delal kot tesar. Toda prišel je čas, da opravlja drugačno delo v službi svojega Očeta. To je vključevalo oznanjevanje in pridobivanje učencev. (Mar. 1:14, 15; Jan. 18:37)
Ko se je Jezus posvetil temu novemu delu, je to postalo glavno v njegovem življenju. Bil je navdušen nad preusmeritvijo. Primerjal jo je s »hrano«. (Hebr. 10:7; Jan. 4:34) Njegovo življenje je pokazalo, da zares tako misli. Dejansko je pot, ki jo je Jezus ubral, pokazala, da je veroval, da bo njegov Oče nadalje skrbel za njegove materialne potrebe, medtem ko bo on to novo nalogo naredil za glavno opravilo.
KAJ NEKATERI DELAJO
Nasledniki Jezusa Kristusa upoštevajo odgovornost skrbeti zase in za tiste, ki so od njih odvisni, in imajo še nekaj, kar lahko delijo s potrebnimi. (1. Tim. 5:8; Efež. 4:28) Kljub temu pa nekateri želijo, da ne bi toliko časa in moči porabili za posvetna dela. Mnogi želijo, da bi imeli več časa za oznanjevanje, poučevanje in pridobivanje učencev. Tudi ti tako želiš? Nekateri so svoje zadeve uredili tako, da imajo več časa za to delo — tako da je na prvem mestu v njihovem življenju.
Eden Jehovinih prič, ki živi v New Yorku, je delal kot uslužbenec pri uvozno-izvoznem zastopništvu in dobro zaslužil. Tudi njegova žena je bila zaposlena. Vendar sta oba želela imeti več časa za pridobivanje učencev.
Ženin delodajalec je tožil, da ne more najti zanesljivo pomoč za vzdrževanje čistoče v prostorih njegovega podjetja. Mož te Priče se je ponudil, da mu bo čistil za določeno ceno. Ponudba je bila sprejeta. Zakonski par je bil spodbujen. Da, sklenila sta poiskati še dvoje ali troje takšnih del, da jima ne bi bilo več treba delati poln delovni čas.
Sedaj sta skupaj delala kot čistilca. Njuni prejemki so bili znatno nižji kakor prej, toda zadostni, da sta udobno živela. Zelo sta zadovoljna, ker lahko uporabita več časa za iskanje oseb, ki se zanimajo za Biblijo. Imata tudi čas za pogovore in preučevanje Biblije, če to ljudje žele.
Mati s petimi otroki je želela več sodelovati v oznanjevanju. Napravila je potreben razpored z namenom, da dela tako. Otroke je zadolžila, da so pospravili svoje postelje in svoje sobe pred zajtrkom. Vsak otrok je bil zadolžen, da obriše prah in pospravi še po eno sobo v hiši. Mati je pogosto zgodaj vstajala, da je opravila še druga dela v hiši, oprala in zlikala ter pripravila dnevne obroke. Ko so bili otroci pripravljeni za v šolo, je bila običajno tudi ona pripravljena, da gre medtem, ko so otroci v šoli, na oznanjevanje v svoje področje.
POLNOČASNO OZNANJEVANJE IN PRIDOBIVANJE UČENCEV
Skoraj v vseh deželah sveta so ljudje, ki so svoje zadeve uredili tako, da služijo kot »pionirji« (polnočasni oznanjevalci »dobre vesti«). To včasih zahteva skrbno razporeditev njihovih vsakdanjih del. Učiteljev zgled jim je pomagal, da so našli zadovoljstvo in radost. Njega je ganilo usmiljenje do ljudstva, ki mu je služil. Videl je, da so prevarani in razkropljeni kakor »ovce brez pastirja«. Zanje je bil pripravljen dati svojo dušo. Njegov primer bi nas lahko vse spodbudil. (Mat. 9:36; 20:28)
Neki pionir, ki je že šest let v polnočasni službi, je rekel: »Ta minula leta so bila tako srečna, zadovoljna in radostna, da vam to moram povedati. Samo za to molim, da bi lahko z Jehovinim blagoslovom nadaljeval s polnočasno službo vse dokler bo to potrebno.«
Ti morda okoliščine dovoljujejo, da veliko sodeluješ v tem delu, ali pa morda lahko urediš zadeve tako, da bi to mogel narediti? Morda ti bo pomagalo, če o tej tvoji želji govoriš s tistimi, ki so že v polnočasni službi. Morda lahko najdeš takšne posameznike na pokrajinskih ali okrožnih sestankih Jehovinih prič. Njihove izkušnje in duh, ki ga pokazujejo, te lahko spodbudijo, da pomisliš: ‚Če so to naredili oni, lahko tudi jaz!‘
Občutil boš, da je v glavnem potrebna VERA, čeprav je v mnogih stvareh neizogibno potrebna prilagoditev. Mogoče si že videl dokaz za to pri drugih, ali pa si že sam izkusil, da je res, kar je rekel Jezus: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Mat. 6:24—33)
Tisti, ki se trudijo kar se da veliko sodelovati pri tem posebnem delu, ki sta ga Bog Jehova in Jezus Kristus zaupala kristjanom v tem času, živijo polno in srečno življenje. To pa je Bog namenil svojim služabnikom. Je takšno tvoje življenje? Če ni, bi to morda lahko bilo z dobro premišljenim in načrtovanim razporedom.
Sreča je v dajanju. Poln topline in zadovoljstva je občutek, da si svoj čas in moč popolnoma izkoristil za posebno delo, ki so ga kristjani dobili v tem času konca. Da, če hodimo po Učiteljevih stopinjah, nas bo to kar najbolj osrečilo in tako bomo dali največjo čast Jehovi. (Mat. 22:37—39; Dej. ap. 20:35)