Osvoboditev in preživetje padca krščanstva
1., 2. a) Kdaj in v času čigavega prerokovanja bi moralo nastopiti jubilejno leto? b) Kaj je Jehovin zakon po Mojzesu zapovedal za jubilejno leto?
V JEREMIJEVIH dneh se je v sabatnem letu osvobajalo hebrejske sužnje. Zadnje takšno leto se je zaključilo 9. tišrija leta 609 pr. n. št., dan pred hebrejskim dnevom sprave. Od Jeremijevega ljudstva se je zahtevalo, da slavi sabatna leta, odkar je leta 1473 pred n. št. vstopilo v Kanaansko deželo. Vsako petdeseto leto se je od tedaj moralo slaviti kot jubilejno leto, vsak jubilej se je začel na dan sprave. Sedemnajsti jubilej je bil zadnji. Končal se je leta 623 pred n. št. v času Jeremijevega prerokovanja. Kot duhovnik v templju bi Jeremija moral slišati glas trobente, ki je označeval začetek tega jubileja, posebnega leta osvoboditve. Jehovin zakon, dan po preroku Mojzesu, je zapovedal:
2 »In posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po deželi vsem prebivalcem njenim; leto veselega trobentanja vam bodi, ko naj se vsakdo vrne k lastnini svoji in vsakdo zopet pride k rodovini svoji. Bodi vam sveto leto, petdeseto leto!« (3. Moj. 25:10, 11, EI)
3. Kako se je glasil Božji zakon glede vsakega sedmega leta in kako so lahko hebrejski kupci obdržali Hebrejske sužnje?
3 Podobno tedenskemu sabatu, je bilo vsako sedmo leto sabatno leto. (3. Moj. 25:1—9) Glede tega sabata so bile v Jehovinem zakonu podobne uredbe: »Če kupiš hlapca Hebrejca, bo šest let služil, in sedmo leto odide v svobodo brezplačno.« (2. Moj. 21:2) »Če ti bo prodan tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka, naj ti služi šest let, v sedmem letu pa ga odpusti svobodnega.« (5. Moj. 15:12)
4. Kaj bi bili morali narediti hebrejski gospodarji v sabatnem letu 610/609 pr. n. št., toda kako so dali Bogu še en razlog več, da jih kaznuje?
4 Zato bi bilo dobro v Jehovinih očeh, če bi bili v dneh Jeremije izpustili svoje sužnje, ki so bili Hebrejci, v mesečevem sabatnem letu 610/609 pr. n. št., ker so hebrejski lastniki sužnjev sklenili zavezo pred njim v templju Jeruzalema. Kljub mednarodni situaciji, ki je pretila Jeruzalemu, bi Jeremijevo ljudstvo moralo biti v tem pogledu poslušno. Toda ti gospodarji so, preden se je izteklo to leto osvoboditve, prelomili svojo svečano obljubo in prisilili svoje bivše hlapce in dekle, da so se vrnili v suženjstvo. To ni ugajalo Jehovi, ki se drži zaveze, in to je bil še nadaljnji razlog, da jih kaznuje. (Jer. 34:8—16)
5. a) Kateri tujci tedaj v Jeruzalemu niso bili vmešani, a so kljub temu bili v nevarnosti? b) Zakaj je sodobni dvojnik Jeruzalema v podobni nevarnosti in odkod mu preti?
5 K sreči pa svečane obljube, sklenjene z Bogom, niso prezirali ljudje v Jeruzalemu, ki so bili tedaj znani kot Rehabovci, potomci Jonadaba, Rehabovega sina. (Jer. 35:6—11) Kljub temu so bili v nevarnosti zaradi kazni, ki so jo zaslužili hebrejski prebivalci Jeruzalema. Toda lahko so se zaščitili pred tistim, kar je Jehova Bog dalje prerokoval za sebične, nezveste Hebrejce. Kakor v primeru Jeruzalema v Jeremijevih dneh, tako bi morale nadaljnje Jehovine besede še posebej zanimati sodobno krščanstvo. Kakor takratni Jeruzalem, se tudi sedaj nahaja krščanstvo v zadnjih dneh svojega dolgoletnega obstoja. Poslednja svetovna sila, napovedana v biblijskih prerokbah, osma svetovna sila, je sedaj tukaj. Ta bo prinesla smrt krščanstvu, sodobnemu dvojniku Jeruzalema. Osma svetovna sila in njen predhodnik sta skupaj doslej živela šestdeset let. (Raz. 17:7—11) Preden bo uničena, mora nekaj narediti!
6. Zaradi česa je krščanstvo, čeprav trdi, da je za svobodo, izročilo svoje cerkvene člane v sužnost?
6 Krščanstvo bi se moralo — ker trdi, da je krščansko — truditi, da se osvobodi iz tega grešnega sveta. Toda svoje cerkvene člane je dejansko prodalo v sužnost temu svetu, za svoje lastne interese. Tako je zato, ker je postalo prijatelj temu svetu in sovražnik Bogu. (Jak. 4:4)
7. a) Komu sužnjujejo krščanski obiskovalci cerkva in proti komu so bili nahujskani? b) Kaj mora slišati krščanstvo iz nadaljevanja Jeremijeve prerokbe?
7 Krščanski duhovni sužnji pa ne sužnjujejo Božjemu kraljestvu, temveč na propad obsojenemu svetu in njegovemu vladarju in bogu, satanu, hudiču. (1. Jan. 2:15—17; Efež. 2:2) Krščanstvo navaja obiskovalce cerkva, da nasprotujejo krščanskim Jehovinim pričam, ki jih je predslikal Jeremija. Zato mora krščanstvo slišati, kaj je on zatem rekel:
»Zato tako govori Jehova: Niste me ubogali, da bi res oklicali osvoboditev vsak za svojega brata in vsak za svojega bližnjega. Glejte, zato vam jaz oklicujem osvoboditev, govori Jehova, za meč, za kugo in za lakoto in vas naredim za strašilo vsem kraljestvom na Zemlji. Može pa, ki prelamljajo moj dogovor in se ne drže določb dogovora, ki so ga pred menoj sklenili, storim enake teletu, ki so ga razsekali na dvoje ter šli med njegovima polovicama. Judove in jeruzalemske kneze, dvornike, duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med polovicama teleta, izročim v roke njih sovražnikov in v roke teh, ki jim strežejo po življenju, in njih mrtva trupla naj bodo v jed pticam pod nebom in živalim na Zemlji. Tudi Zedekijo, Judovega kralja, in njegove kneze izročim v roke njih sovražnikov, v roke teh, ki jim strežejo po življenju, in v roke vojske babilonskega kralja, ki je zdaj od vas odšla.«
»Resnično, govori Jehova, ukažem in jih pripeljem zopet nazaj k temu mestu, da se bodo zoper njega bojevali, ga zavzeli in požgali z ognjem. Judova mesta pa napravim v puščavo, kjer nihče ne prebiva.« (Jer. 34:17—22, EI; primerjaj 1. Mojzesova 15:10—18.)
8. Kaj Jeremijeva prerokba napoveduje današnjemu krščanstvu?
8 Ali ta prerokba napoveduje, da bo krščanstvo padlo pred svetovnimi silami, ki jih Jehova vodi v napad proti njemu? Kaj drugega bi še lahko predstavljalo to, kar je zadelo Jeruzalem? Zajetje kralja Zedekije in njegovo izgnanstvo v Babilon, da tam umre, kakor mu je poslušno napovedal Jeremija. (Jer. 34:1—7) Gotovo je torej, da v večji izpolnitvi tega preroškega dogodka iz biblijskih časov voditelje krščanstva ne čaka nič dobrega!
9. Kdaj po sabatnem letu se je začelo obleganje Jeruzalema in kako dolgo je trajalo? Zakaj je postalo mesto predmet strahu in trepeta pred podobnim koncem?
9 Leta 609 pred n. št. se je sabatno leto končalo deveti dan sedmega luninega meseca (tišri), en dan pred dnevom sprave. Desetega dne desetega luninega meseca (tebet) istega leta je kralj Nebukadnezar s svojo babilonsko vojsko začel oblegati Jeruzalem. (2. Kralj. 25:1, 2) Oblegal ga je osemnajst mesecev, do njegovega padca, to je bilo 9. dne četrtega luninega meseca (tamuz), leta 607 pred n. št. Kralj Zedekija je poizkušal pobegniti in tako preprečiti izpolnitev Jehovine prerokbe, toda prišel je le do mesta Jerihe, kjer so ga Babilonci ujeli. Odpeljali so ga nazaj, da se je soočil z Nebukadnezarjem in bil pregnan v malikovalski Babilon. (Jer. 34:2, 3) Naslednji lunin mesec ali 7. aba leta 607 pr. n. št. so Jeruzalem oplenili in požgali. Ni ga rešil njegov oskrunjeni Jehovin tempelj. (2. Kralj. 25:3—17) V resnici je bilo strašno uničenje Jeruzalema nekaj, kar je povzročilo, da so se drugi narodi tresli od strahu, da ne bi Babilonci z njimi podobno postopali.
10. Ali je krščanstvo prestrašeno zaradi tega prizora iz starega časa in kaj bo sprožilo njegovo lastno uničenje?
10 Vseeno je stoletja pozneje v krščanstvu zbledel strašen prizor uničenja Jeruzalema; ne trese se od strahu. V prizoru iz starega časa ne vidi preroškega opomina pred njegovim hitro se bližajočim uničenjem v svetovnem obsegu. To bo sprožilo uničenje celotne krive religije v največji stiski, ki je kdajkoli zadela ta svet, ki je proti Jehovi. Tako se bo zgodilo, kakor je napovedano v Matevžu 24:15—22.
11. Kdaj je ostala Judeja pusta, brez ljudi in domačih živali, in ali sta Jeremija in Baruh v Jehovini milosti sama preživela?
11 Kako naj tedaj katerikoli človek preživi takšno stisko? Podobno kakor sta Jeremija in njegov pisar Baruh preživela Božjo sodbo nad Jeruzalemom, ki je prišla v obliki meča, lakote, kužnih bolezni in požara! Pozneje, v sedmem luninem mesecu tega nesrečnega leta, so Jeremijo odpeljali v Egipt ljudje, ki so se v preplahu uprli babilonski oblasti. Zato je ostala vsa dežela Judovega kraljestva brez ljudi in domačih živali. (2. Kralj. 25:22—26) Tako je dežela uživala neprekinjeni sabat, dolg 70 let. (2. Letop. 36:20, 21) Toda razen Jeremije in pisarja Baruha so še drugi pod Jehovino milostjo preživeli uničenje Jeruzalema ter opustošenje Judeje. To jim je bilo zajamčeno preko Jeremije. Danes bi se morali, če hočemo preživeti prihajajočo stisko, zanimati za primer teh preživelih.
TISTI, KI BODO PREŽIVELI PADEC KRŠČANSTVA, SO NAZORNO PONAZORJENI
12. Kateri tuji nomadski narod je ponazarjal preživele v prihajajoči stiski in zakaj jih je Jeremija našel v Jeruzalemu?
12 Na koga pa bo pazil Zaščitnik človeškega življenja v času prihajajoče stiske, v kateri bo izginil obsojeni sestav stvari? Na predane krščene kristjane, ki so bili ponazorjeni po določeni skupini tujih ubežnikov v Jeruzalemu. Kot prijatelji Hebrejcev so se čutili dolžne, opustiti svoje nomadsko življenje in se prehodno naseliti v Jeruzalemu, ker se niso hoteli pridružiti sovražnemu taboru, ki se je pod vodstvom babilonskega kralja Nebukadnezarja bližal, da bi oblegal Jeruzalem. Njihov praoče je bil Jonadab, Rehabov sin. Toda imenovali so se Rehabovci, to ime pa jih je predstavljalo za neizraelce. Jeremija jih je dobro poznal.
13. Kako so se Izraelci držali zaveze v primerjavi z Rehabovci in kaj je bilo rečeno Jeremiji, da naredi z Rehabovci?
13 Več kot 250 let so bili zvesti prisegi, ki jo je izrekel nad njimi njihov dobro znani prednik, Jonadab. Izraelci niso imeli enakovrednega poročila glede svoje zvestobe do Zakona zaveze, v katero so vstopili njihovi predniki leta 1513 pred n. št. po Mojzesu, posredniku med njimi in Bogom Jehovo. Zato je Bog, čigar zavezo so prelomili, nameraval pokazati razliko med Izraelci in Rehabovci, ki so se te zaveze držali. Zato so morali biti Rehabovci preizkušeni na Jehovinem svetem kraju, v njegovem templju v Jeruzalemu. Tako je rekel Jeremiji: »Pojdi k družini Rehabovcev, govori z njimi in jih pripelji v hišo Jehovino, v kakšno sobo, in jim daj piti vina.« (Jer. 35:1, 2) Prav to mu je rekel, čeprav je bilo splošno znano, da Rehabovci niso uživali alkoholnih pijač.
14. Kako so Rehabovci pojasnili, zakaj so zavrnili vino iz Jeremijeve roke, in zakaj prebivajo v mestu?
14 Jeremija je naredil, kot mu je bilo zapovedano. (Jer. 35:3—5) Vendar Rehabovci niso vzeli pijače niti iz prerokove roke. Rekli so:
»Ne pijemo vina; zakaj naš praded Jonadab, Rehabov sin, nam je zapovedal: ‚Ne pijte vina, ne vi, ne vaši sinovi na veke! In hiše ne zidajte in semena ne sejte, vinograda ne zasajajte in ga v lasti ne imejte, temveč vse svoje dni prebivajte v šotorih, da boste dolgo živeli v deželi, v kateri ste le gost!‘«
»Pokorni smo glasu Jonadaba, Rehabovega sina, svojega pradeda, v vsem, kar nam je zapovedal, da vse svoje dni ne pijemo vina, ne mi, ne naše žene, ne naši sinovi, ne naše hčere, da ne zidamo hiš, da bi tam stanovali, in da nimamo vinogradov, njiv in setvenega polja. Prebivamo v šotorih in pokorno delamo vse, kar nam je zapovedal naš praded Jonadab. Ko pa je babilonski kralj Nebukadnezar prodiral proti deželi, smo rekli: ‚Pridite, pojdimo pred vojsko Kaldejcev in pred vojsko Sircev v Jeruzalem!‘« (Jer. 35:6—11)
15. Zakaj je bila prisega nad Rehabovci kot zaščita in kako so gledali na Mojzesov zakon zaveze?
15 Prisega, ki je ležala nad Rehabovci, jih je varovala. Po njej so živeli preprosto življenje kot tujci v deželi in ločeni od pokvarjenosti v mestih. Ker niso bili Izraelci pod Mojzesovo zavezo postave, so kot tujci živeli znotraj izraelskih vrat in niso svojim izraelskim gostiteljem delali nobenih težav. Niso sodelovali z Izraelci pri držanju njihove zaveze z Jehovo, temveč so živeli po Zakonu zaveze toliko, kolikor se je nanašal nanje. Ko je šlo za alkoholne pijače, so bili kakor izraelski nazirci. Ker so bili trezni, so bili razsodni. Nebukadnezarjeva vojska je s svojim vdorom v Judejo prizadela njihovo enostavno nomadsko življenje. Razumljivo je, da so zaradi napredovanja osvajalskih Kaldejcev Rehabovci pobegnili v Jeruzalem.
16. Kako so Rehabovci, ki so se držali prisege, služili Jehovi kot primer proti Izraelcem, ki so prelomili zavezo, in kaj je zato bilo nujno, da stori Izrael?
16 Njihovo vztrajno držanje prisege, da ne pijejo vina, čeprav jim ga je ponudil prerok in duhovnik Jeremija, je bil Jehovi razlog, ki ga je uporabil proti Izraelcem, ki so zavezo prelomili. Rehabovci so se držali prisege, čeprav jo je dal samo človek, njihov prednik. Izraelci so prelomili Zakon zaveze, čeprav ni bila sklenjena samo z nekim človekom, temveč z najvišjim Bogom. Zato je Jehova ob pravem času rekel Jeremiji:
»Pojdi, povej Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem: Ali ne boste sprejeli pouka, da bi poslušali moje besede? govori Jehova. Zapoved Jonadaba, Rehabovega sina, ki je svojim potomcem prepovedal piti vino, so izpolnjevali. Do današnjega dne ne pijejo vina, ampak so pokorni zapovedi svojega pradeda. Jaz pa sem vam neprestano govoril, a mi niste bili pokorni. Pošiljal sem vam neprenehoma vse svoje služabnike, preroke, z opominom: Krenite vendar vsi s svojega hudobnega pota, poboljšajte svoja dejanja in ne hodite za drugimi bogovi, da bi jih častili; tako boste ostali v deželi, ki sem jo dal vam in vašim očetom.‚ A niste nagnili svojega ušesa in me niste ubogali. Da, sinovi Jonadaba, Rehabovega sina, so se držali zapovedi svojega pradeda, ki jim jo je dal; a to ljudstvo me ne uboga.«
»Zato tako, govori Jehova, Bog nad vojskami, Izraelov Bog: Resnično, spravim nad Juda in nad vse jeruzalemske prebivalce vso nesrečo, ki sem jim jo zagrozil, ker sem jim govoril, pa niso poslušali, ker sem jih klical, pa niso odgovorili.« (Jer. 35:13—17, EI)
17. Zakaj se odpadništvo Izraelcev označuje kot namerno in kaj je bilo zato zanje neizbežno?
17 Iz te primerjave Rehabovcev z Izraelci se jasno vidi, da so Izraelci kot narod, ki je v Jehovini posebni milosti, bili sposobni držati se svoje zaveze z Jehovo, svojim Bogom, s pomočjo Božjih prerokov. Jehova jim je priskrbel tempelj in duhovništvo, da bi darovali žrtve za odstranitev njihovih nenamernih grehov, ki so jih zagrešili zaradi slabosti telesa. Kljub temu so si izvolili dodatne bogove, posebno Baala, in vključili v svoje oboževanje vse vrste hudobnosti, ki jih je Jehovin zakon, dan po Mojzesu, prepovedoval. Zato je bilo njihovo odpadništvo od Božjega zakona zaveze, ki je zahteval čisto oboževanje, namerno. To je pokazovalo nespoštovanje do živega, resničnega Boga, niti do svečanih priseg, ki so mu bile izrečene. To ni pokazovalo nič drugega kot na nesrečo za te odpadnike. Iz podobnih razlogov preti vsemu krščanstvu neizogibna nesreča!
IZOGNITI SE UNIČENJU, KI BO ZAJELO VSO KRIVO RELIGIJO
18. Iz katerih, Jeremijevih besed, namenjenih Rehabovcem, črpa »velika množica« zagotovilo, da bo preživela uničenje krščanstva in njegovega prijatelja, sveta?
18 Kdo se želi danes izogniti uničenju krščanstva in njegovega tesnega prijatelja, tega sveta, ki oskrunja Boga? »Mi,« govore tisti iz »velike množice«, napovedane v Razodetju 7:9—17! Trdno zagotovilo črpajo iz obljub, ki jih je dal Jehova Rehabovcem, ki so se držali svojih priseg, kar najdemo v Jeremiji 35:18, 19 in se glasi: »Družini Rehabovcev pa je rekel Jeremija: Tako govori Jehova nad vojskami, Izraelov Bog: Ker ste bili pokorni zapovedi Jonadaba, svojega pradeda, in ste se držali vseh njegovih zapovedi in delali vse, kakor vam je zapovedal, zato tako govori Jehova nad vojskami, Izraelov Bog: Jonadabu, Rehabovemu sinu, naj vse dni ne zmanjka potomca, ki bi ne bil v moji službi.«
19. a) Kakšno je bilo Jonadabovo stališče do oboževanja Baala? b) Na koga obračajo pozornost imeni Jonadab in Jazanija in kakšno stališče so zavzeli do vina?
19 Zato Jonadab, Rehabov sin, čeprav ni bil Izraelec, ne bo brez potomstva, ki bo za vedno v priznanem položaju v Jehovini prisotnosti tukaj na Zemlji. Spomnimo se, da je bil Jonadab z vsem srcem in vso dušo s kraljem Jehujem, ko je ta uničeval oboževanje Baala v odpadlem kraljestvu Izraela. (2. Kralj. 10:15—28) Ime tega Rehabovega sina, Jonadab, obrača pozornost na edinega živega in resničnega Boga, ker pomeni »Jehova je širokogruden«. Jeremija je Jazaniji, objavil to Božjo obljubo, Rehabovcu, čigar ime pomeni »Jah (to je Jehova) sliši«. (Jer. 35:3—5) Jazanija in njegovi bratje so v skladu s prisego odklonili pitje vina iz Jeremijevih rok v Jehovinem templju. Tam v Jehovini prisotnosti so dokazali lojalnost svoji prisegi.
20. V kaj smo lahko prepričani glede Rehabovcev ob uničenju Jeruzalema in še zatem, čeprav nimamo neposrednega dokaza iz Biblije?
20 Jehova je spoštoval zvestobo Rehabovcev in jim obljubil, da ne bodo iztrebljeni v prihajajočem uničenju Jeruzalema leta 607 pred n. št. Prepričani smo lahko, da Rehabovci takrat niso bili odrezani od Jehovine prisotnosti, ker je Jehova spoštoval svojo dano besedo tako, kakor so Rehabovci spoštovali svojo prisego glede vina. Kot zgodovinski dokaz, da so preživeli to uničenje, bi upoštevali Malkijo, Rehabovega sina, ki je popravljal vrata Jeruzalema v dneh upravnika Nehemije. (Neh. 3:14) Ali so v dneh Jezusa Kristusa še živeli kateri Rehabovci in so postali njegovi učenci, v Jehovini besedi ni zapisano. Toda to bi bilo popolnoma pravilno!
21. Kakšno narodnostno nesrečo so preživeli Rehabovci in kaj je zato primerno, da preživijo njihovi sodobni dvojniki?
21 Danes ne moremo identificirati naravnih Rehabovcev, toda obstaja njihov sodobni dvojnik. Ti so tesno povezani z duhovnimi Izraelci, ki jih je ponazarjal Jeremija. Rehabovci starega časa so preživeli uničenje odpadlega Jeruzalema. Ker so ponazarjali »veliko množico« Kristusovih »drugih ovc«, je primerno, da sodobni Rehabovci preživijo svetovno »veliko stisko«, katere prva značilnost bo uničenje krščanstva, protislike Jeruzalema.
22. a) Kdaj je bilo prvič objavljeno, da je Jonadab ponazarjal razred ovcam podobnih ljudi, ki bodo preživeli »veliko stisko«? b) Kam so bili posebej povabljeni v Stražnem stolpu 15. aprila 1935?
22 V tretjem zvezku Opravičenja, ki je izšel v ponedeljek, 18. julija 1932 v Brooklynu (New York), je bilo prvič objavljeno (na straneh 77—83), da Jonadab iz starega časa ponazarja razred bogaboječih ljudi, ki bodo pod Božjo zaščito preživeli »veliko stisko« in vstopili v novo ureditev pod Kristusovim kraljestvom. (str. 230—233 v Stražnem stolpu, 1. avgust 1932, angl.) Njim je bila namenjena zanimiva tema za diskusijo: »Milijoni, ki sedaj živijo, ne bodo nikoli umrli«. Zato je razumljivo, da je bilo v Stražnem stolpu 15. aprila 1935 objavljeno:
»Stražni stolp ponovno spominja svoje bralce, da bo kongres Jehovinih prič in Jonadabov v Washingtonu (D. C.) od 30. maja do 3. junija 1935. Pričakuje se, da bodo mnogi od preostanka in Jonadabovcev lahko obiskali ta kongres. Doslej mnogi Jonadabovci niso imeli prednosti obiskati kakšen kongres in zato jim je lahko kongres v Washingtonu prava tolažba in v korist« (str. 114)
23. Kaj je bilo razodeto Jonadabovcem na kongresu v Washingtonu, in komu so pripadali mnogi, ki so bili krščeni naslednjega dne?
23 Res je bilo tako, ker jim je bilo v petek 31. maja razodeto, da je Jonadabov razred istoveten z »veliko množico«, napovedano v Razodetju 7:9—17. Verjetno je večina od 840 delegatov kongresa, ki so se krstili naslednjega dne, pripadala Jonadabovcem ali protisliki Rehabovcem.
24. Koga so ponazarjali Jonadabovi potomci, ki so preživeli uničenje Jeruzalema leta 607 pred n. št.?
24 Prvotni Jonadab je živel v desetem stoletju pred n. št. in ni videl uničenja Jeruzalema leta 607 pred n. št. Toda njegovi potomci, Rehabovci, ki jih je Jeremija glede držanja prisege preizkusil, so doživeli padec Jeruzalema in ga preživeli. Ker so bili potomci Jonadaba, so tudi ponazarjali »veliko množico«, ki ji je namenjeno preživeti padec krščanstva. (Glej Tudi ti lahko preživiš Harmagedon in vstopiš v novi svet, str. 64—67, angl.)
25. Kakšna spodbuda se daje današnjim dvojnikom Jonadaba in Rehabovcev zaradi njihovih izrednih lastnosti?
25 Zato vi predani, krščeni kristjani, ki ste bili ponazorjeni z Rehabovci starega časa — tudi vi se, kot so se oni, varujte prevelikega popuščanja, krivega oboževanja in mešanja s tem svetom, da bi si ga napravili za prijatelja! (Jak. 4:4; 1. Jan. 2:15—17) Posnemajte Jonadaba, Rehabovega sina, pokazujte gorečnost za Jehovo in se upirajte sodobnemu oboževanju Baala, da boste lahko videli, kako bo Jehova po večjem Jehuju, Jezusu Kristusu, uničil krščanstvo in vse druge krive religije. Bodite zvesti kakor Rehabovci, živite v skladu z vašo predanostjo do suverenega Gospoda Jehove in sodelujte pri pospeševanju interesov njegovega slavnega kraljestva pod Kristusom. To vam bo pomagalo, da ohranite pridobljeno osvoboditev iz tega obsojenega sveta, vse dokler ga ne bo več. Če boste uporabljali svojo blagoslovljeno svobodo v soglasju z Božjo voljo, ne boste »odsekani«, ko se bo Bog maščeval nad hudobnim svetom in njegovimi prijatelji, temveč boste stali priznani pred njim, in boste nagrajeni z življenjem na rajski Zemlji pod kraljestvom njegovega Sina. Veliko bo veselje, ki ga bo preostanek razreda Jeremije takrat občutil!
[Slika na strani 13]
Preživeti konec krščanstva