Božja obljuba svetovne vladavine je zanesljiva
»Tako pravi Jehova: Ako razveljavite zavezo mojo z dnevom in zavezo mojo z nočjo, da ne bo dneva in noči ob svojem času, bo tudi zaveza moja z Davidom, hlapcem mojim razveljavljena, da ne bo imel sina, kraljujočega na prestolu njegovem.« (Jeremija 33:20, 21)
1. V kakšnem smislu je zgodovina kraljevske hiše kralja Davida edinstvena?
TA svet nekaj takega še ni videl. Kaj pa? Kraljevsko linijo ene družine, ki je trajala 470 let, in zatem po prekinitvi 2520 let ponovno prevzela polno kraljevsko oblast. Družina s takšno edinstveno zgodovino je bila družina kralja Davida iz Jeruzalema, slavnega prednika Jezusa Kristusa, ki se je rodil v istem kraju kakor David, v Betlehemu.
2. Kje je bil Jeremija leta 608 pr. n. št. med vladavino zadnjega kralja iz Davidove zemeljske črte in samo koga je lahko Bog uporabil, da obnovi Davidov kraljevski rod?
2 David je pričel vladati svojemu ljudstvu leta 1077 pred n. št. Ko je leta 647 pr. n. št. začel prerok Jeremija svojo viharno pot, je Davidova zemeljska črta kraljev vstopila v zadnjih 40 let vladanja v Jeruzalemu. Jeremija je bil zvest zagovornik važne zaveze obljube, ki jo je dal Bog Davidu za večno kraljestvo. Vendar je bil leta 608 pr. n. št. Jeremija v vojaškem zaporu v glavnem mestu kraljestva. Bil je zaprt na dvorišču ječe na dvoru kralja Zedekije, 21. vladajočega kralja iz Davidove hiše, če se šteje od Davida. Ko so Babilonci leta 607 pred n. št. premagali Zedekijo, se je končalo 470 let neprekinjenega vladanja Davidove hiše v Hebronu in zemeljskem Jeruzalemu. Samo Jezus Kristus, napovedani Davidov potomec, bi bil lahko od Boga uporabljen, da obnovi Davidovo kraljestvo in izpolni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Davidom glede večnega kraljestva.
3. S kom od zunaj se je Jeremija pogovarjal, medtem ko je bil v ječi, in kako se je začel drugi pogovor?
3 Dokler je bil Jeremija pod vojaško stražo, ni mogel imeti nobenega stika z Babilonci, ki so tedaj oblegali Jeruzalem, toda pogovarjal se je z Bogom, kakor beremo: »Ko je bil Jeremija še priprt v stražnem dvoru, mu je prišla vdrugič beseda Jehovina: ‚Tako govori Jehova, ki je naredil zemljo, jo oblikoval in ji dal trdnost, Jehova je njegovo ime. Kliči me in ti odgovorim, pokažem ti velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal!‘« (Jer. 33:1—3, EI)
4. Katere »velike in nedoumljive reči« so morale biti objavljene?
4 Kakšne reči mu bo pokazal? Da bo mesto Jeruzalem, ki je bilo zgrajeno na vrhu gore, zravnano z zemljo in nato po sedemdesetih letih opustošenja ponovno zgrajeno. In da ga bo ponovno zasedlo njegovo lastno ljudstvo, ki je bilo v pregnanstvu več kot 1600 km proč! Čeprav ne bo Davidova kraljevska hiša ponovno zasedla zemeljskega prestola, bo obstajala še 639 let, do leta 33 n. št., ko se bi naj pojavil stalni prestolonaslednik, ki bi vladal — večno. Ta naslednik je bil Jezus Kristus! (Kol. 1:13)
5. Kaj je obljubil Bog Jehova v zvezi s takratnim obleganjem Jeruzalema?
5 Samo Stvarnik in Ustanovitelj Zemlje, Bog, ki nadzoruje njene zadeve, je lahko predvidel in obljubil takšne stvari. In to je tudi naredil. Kljub vsem mračnim izgledom, ki so jih lahko imeli opazovalci glede končnega izteka stvari za Davidovo kraljevsko hišo, je lahko edino Jehova navdihnil Jeremijo, da je rekel:
»Da, tako govori Jehova, Izraelov Bog, o hišah tega mesta in o palačah Judovih kraljev, ki so jih podrli; zoper okope in meč se gredo bojevat Kaldejci (zaradi obleganja), da jih napolnijo s trupli ljudi, ki jih bom udaril v svoji jezi in v svojem srdu, ker sem pred tem mestom zastrl svoje obličje zaradi hudobije njih vseh. Resnično, pospešim jim okrevanje in ozdravljenje, ozdravim jih in jim razodenem polnost miru in resnice. Spremenim usodo Judovo in usodo Izraelovo ter jih obnovim kakor prej. Očistim jih vse njih krivde, s katero so grešili zoper mene, in jim odpustim vse njihove pregrehe, ki so jih zagrešili zoper mene in s katerimi so se mi izneverili. Jeruzalem mi bo v radost, slavo in ponos pri vseh narodih na zemlji, ki bodo slišali o vsem, kar jim (zasužnjenim) dobrega izkažem; prestrašili se bodo in zadrhteli zaradi vsega dobrega in zaradi vsega miru, ki jim ga dodelim (Jeruzalemu).« (Jerem. 33:4—9, EI)
6. Kako je na narode delovalo okrevanje Jeruzalema, zatem ko je Jehova izlil nadenj svojo jezo, in zakaj ?
6 S pomočjo svetovnih osvajalcev, Babiloncev ali Kaldejcev, je Bog Jehova izlil vso svojo jezo na mesta Judovega kraljestva. To je bilo upravičeno, ker so Hebrejci odstopili od njegovih zapovedi in prekršili zavezo, sklenjeno z njihovimi predniki. Zato je bil Jeruzalem razrušen in preživeli so bili odpeljani v Babilon, dežela je ostala prazna, brez ljudi in domačih živali. Samo Jehova bi lahko s svojo nezasluženo dobroto ozdravil in ponovno naselil Jeruzalem, kar bo tudi storil. Jehovino ozdravljenje Jeruzalema je bilo za nehebrejske narode tako nepričakovano in nedoumljivo, da so se bali Boga, ki dela takšne čudeže. Rezultat, ki bo nastal, bi lahko te narode pretresel.
7. Kakšne značilnosti normalnega izraelskega življenja so bile obnovljene v nekoč neobljudeni deželi Jude, Benjamina in v Jeruzalemu?
7 Čeprav je Jeruzalem bil podoben opustošeni razvalini sedemdeset let, pa Jeremija, prerok tega čudodelnega Boga, ni govoril o nemogočih stvareh, ko je napovedal, da se bo v času obleganja Jeruzalema govorilo:
»Tako govori Jehova: Na tem kraju, o katerem pravite: ‚Puščava je, brez ljudi in brez živine‘, v Judovih mestih in po Jeruzalemskih cestah, ki so zdaj opustošene, brez ljudi, brez prebivalcev in brez živine, se bo zopet slišal glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste, glas teh, ki prinašajo zahvalne daritve v hišo Jehovino in govore: ‚Hvalite Jehovo nad vojskami, ker dober je Jehova, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.
... Kajti spremenim usodo dežele tako, kakor je bilo prej, govori Jehova ...
V gorskih mestih, v mestih na nižavi, v mestih južne pokrajine, v Benjaminovi deželi, v jeruzalemski okolici in Judovih mestih bodo zopet šle črede pod roko tega, ki jih šteje, govori Jehova.« (Jer. 33:10—13, EI)
OBLJUBLJEN JE PRIHOD SVETOVNEGA VLADARJA
8. Ali je okrevanje Jeruzalema leta 537 pred n. št. obnovilo tudi Davidovo kraljestvo in kaj je še bilo v prihodnosti?
8 Okrevanje Jeruzalema se je začelo leta 537 pred n. št., toda takrat ni dobil kralja iz Davidove kraljevske hiše. Mesto je dobilo samo guvernerja pokrajine, ki je bil Davidov potomec. Ta upravnik je bil podložen kraljevini Medijcev in Peržanov, ki so premagali babilonsko svetovno silo. Kako pa je potem z Jehovino zavezo, sklenjeno s kraljem Davidom glede večnega kraljestva v okviru Davidovega potomstva? Kljub prehodnemu ponižanju Davidove kraljevske črte, je Jehovina zaveza o Kraljestvu jamčila, da naj slavnejša doba Davidove kraljevske hiše šele prihaja.
9., 10. Kaj je Jehova obljubil, da bo proizvedel iz ponižane Davidove kraljevske družine?
9 Kako zelo smo lahko tega danes veseli! Zakaj? Davidovo družinsko drevo je bilo posekano, vendar se njegov panj ni posušil. Vsemogočni Bog je lahko iz njega proizvedel »mladiko«, ki naj bi postala stalni naslednik obljubljenega kraljestva. Poslušajmo:
10 »Resnično, pridejo dnevi, govori Jehova, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi hiši in Judovi hiši (ki ji je pripadal David). Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delala bo prav in pravično v deželi. Tiste dni bo Juda (Davidov rod) rešen in Jeruzalem (po obljubljeni ozdravitvi) bo prebival na varnem. In to je ime, s katerim ga bodo imenovali: ‚Jehova naša pravičnost‘.« To je ime, ki ga bo nosil bodoči kralj. (Jer. 33:14—16; primerjaj Jeremija 23:4—6.)
11. Kdo je bil obljubljena »mladika«, in kako je leta 1914 n. št. dokazal, da je zares Jehovina »mladika«?
11 Ali je ta obljuba glede svetovne vladavine dokazala, da je zanesljiva? Da! Čeprav je preteklo več kot 640 let, je panj Davidove družine, ki je ostala brez prestola, krone in vladarske palice, pognal mladiko točno v od Jehove določenem času. To je bil Jezus, ki se je rodil v Davidovem rojstnem mestu Betlehemu in ga je krstil njegov predhodnik, Janez Krstnik. Takoj zatem je bil maziljen z Božjim duhom za stalnega naslednika zaveze o Kraljestvu, ki je bila sklenjena z Davidom. (2. Sam. 7:4—16; Ezek. 21:21—27) Dejansko je postal »mladika« suverenega Gospoda Jehove, ker je bil po zaključku »sedmih časov« (2520 let) poganske suverenosti nad Zemljo, leta 1914. n. št. Jezus Kristus uporabljen, da obnovi Jehovino suverenost glede Zemlje in tako izpolni zavezo o Kraljestvu. (Dan. 4:13—26; Zah. 6:12, 13)
12. a) Kako je Jezus Kristus dokazal, da je kot mladika »pravičen«? b) Čigav »Gospod« je postal in kako je bila mogoča rešitev »Judeje« in »Jeruzalema«?
12 Pravičnost te »mladike« je Bog Jehova dokazal, ko je tretji dan po mučeniški smrti obudil Jezusa Kristusa in ga postavil v nebesih sebi na desnico. Tako je Jezus Kristus — čeprav je bil pred tem zemeljski ‚Davidov sin‘ — postal Davidov »Gospod«. (Ps. 110:1—4; Mat. 22:41—45) Ko je bil obujen k svojemu nebeškemu Očetu, kjer je sedel na desnico, je vzel s seboj tudi vrednost svojega popolnega človeškega življenja. Zato je lahko prinesel rešitev »Judeji«, katere glavno mesto je bilo »Jeruzalem«. Brez dvoma je Jezus tedaj povzročil, da je ponovno vzklilo kraljevsko dostojanstvo Davidove hiše. (Razod. 22:16)
13. a) Kateri Jeruzalem sedaj živi na varnem? b) Na čigavo »pravičnost« se nanaša ime »Jehova je naša pravičnost« in zakaj se to ime pravilno uporablja tudi za tistega, ki se imenuje »Mladika«?
13 Jezus Kristus je imenovan »Lev iz Judovega rodu, korenina Davidova«. (Razod. 5:5) Ker je zemeljski Jeruzalem tega »leva iz Judovega rodu« zavrgel in usmrtil, ni ‚ostal brez strahu‘, temveč je bil uničen leta 70 n. št. (Mat. 23:37, 38; Luk. 21:24) Toda višji Jeruzalem, »nebeški Jeruzalem«, uživa takšno varnost, ker njegovi duhovni otroci, 144 000 duhovnih naslednikov Jezusa Kristusa, živijo varno pod Jehovino zaščito. (Hebr. 12:22; Gal. 4:26—28) Ta »gornji Jeruzalem« je v resnici organizacija, ki se imenuje »Jehova je naša pravičnost«. Ker se tu govori o »naši pravičnosti«, ne o ‚moji pravičnosti‘, se to nanaša na 144 000 duhovnih otrok nebeškega Jeruzalema, ker jih Bog Jehova opravičuje ali proglaša za pravične na osnovi vrednosti Kristusove žrtve. Ime Jezusa Kristusa kot »mladike« je tudi »Jehova naša pravičnost«; on je predstavnik svojih 144 000 naslednikov. (Jer. 23:5, 6; glej tudi 1. Korinčanom 1:30, 31; Rimljanom 3:21, 22.)
14. Kakšna bo gotovo Božja prihajajoča svetovna vladavina, ker nosita Kristus in njegova organizacija takšno ime?
14 Kakšna bo Božja prihajajoča svetovna vladavina za vse človeštvo pod maziljenim Kraljem in njegovo organizacijo, ki se imenuje s tem od Boga danim imenom? Prav gotovo pravična vladavina. Kako hvaležni smo lahko za to!
ZANESLJIVOST BOŽJE OBLJUBE
15., 16. a) Kakšne uradne služabnike ima Jehova po Jeremiji 33:17, 18? b) Kdo bo zasedel te uradne položaje in kje bodo služili Jehovi?
15 Bog Jehova bo v svojem obljubljenem kraljestvu imel tudi pravo vrsto duhovništva. Vse to nam zagotavlja z naslednjimi besedami: »Kajti tako govori Jehova: Nikdar naj ne zmanjka Davidu potomca, ki bo sedel na prestolu Izraelove hiše. Tudi levitskim duhovnikom naj ne zmanjka potomcev pred mojim obličjem, ki bodo darovali žgalne daritve, zažigali jedilne daritve ter opravljali klavne daritve vse dni.« (Jer. 33:17, 18)
16 Ali je tedaj važno, da od uničenja obnovljenega Jeruzalema leta 70. n. št. ni bilo več dobesednega Jehovinega templja na Zemlji in da tudi ni več nikogar, ki se lahko izkaže kot član Levijevega rodu in hiše brata Mojzesovega, Arona, da bi kot takšen služil v templju? Nikakor! Ker ima sedaj Jehova svojega velikega duhovnika in podduhovnike, ki so jih v starem Izraelu predstavljali levitski duhovniki, namreč, Jezusa Kristusa in njegove izbrane naslednike, ki so z Božjim duhom maziljeni za duhovno duhovništvo. V nebesih, kjer sedi Bog na prestolu, je Najsvetejše duhovnega templja, v katerem to duhovništvo služi. (Hebr. 9:24; 1. Petr. 2:9, 10)
17. Kaj ne moremo preprečiti Jehovi, da bi naredil glede kraljestva in duhovništva, enako kakor ne moremo ukiniti dneva in noči?
17 Jehovine obljube so se torej izkazale zanesljive od začetka do konca in še bo dokazal, da so zanesljive tudi za nas ljudi. Poslušajmo: »Če morete mojo zavezo razveljaviti z dnevom in mojo zavezo z nočjo, tako da ne bi bilo več dneva in noči ob svojem času, tedaj se more tudi moja zaveza z mojim služabnikom Davidom razveljaviti, da ne bi več imel potomca, ki bi kraljeval na njegovem prestolu, in moja zaveza z levitskimi duhovniki, ki mi opravljajo sveto službo. Kakor se ne more prešteti vojska na nebu in ne izmeriti pesek v morju, tako pomnožim potomstvo svojega služabnika Davida in levite, ki mi opravljajo sveto službo.« (Jer. 33:20—23, EI)
18. Kako dolgo po Jeremiji je Jehova ohranil svojo zavezo glede duhovništva in do čigavega prihoda?
18 Prej bi Sonce prenehalo sijati na našo Zemljo in bi se ta prenehala vrteti okrog svoje osi, kot da bi Jehova prekinil svoje zaveze z Davidom in leviti. Vsemogočni Bog je pomnoževal Davidovo »seme« v naslednjih šesto letih, dokler se ni rodil stalni potomec, Jezus Kristus. Tega je predslikal veliki duhovnik Aron in sedaj služi na svojem nebeškem prestolu po redu Melhizedekovem. (Ps. 110:1—4; 1. Moj. 14:18—20; Zah. 6:13; Hebr. 6:20—7:3) Jehova je torej preprečil, da bi nesreče, ki so zadele Jeruzalem in njegov tempelj, prekinile njegove zaveze.
19. Kateri redni naravni pojav v zvezi z našo Zemljo bi prej prenehal, kakor pa bi Jehova prelomil svojo zavezo z Davidom za večno kraljestvo?
19 Ko je na primer babilonska vojska pod kraljem Nebukadnezarjem drugič oblegala Jeruzalem, je bilo zapisano tole poročilo: »Zopet je prišla beseda Jehovina Jeremiji: Nisi li opazil, kaj pravijo ti ljudje: ‚Dva rodova, ki jih je Jehova izvolil, je zavrgel‘, in kako zaničujejo moje ljudstvo, tako da jim ne velja več za narod. Tako govori Jehova: Ako nisem sklenil zaveze z dnevom in nočjo, in nisem ustanovitelj zakonov neba in zemlje, tedaj bom zavrgel potomce Jakoba in svojega služabnika Davida, da iz njegovega potomstva ne bom več jemal vladarjev nad potomci Abrahama, Izaka in Jakoba! Kajti spremenim njih usodo in se jih usmilim.« (Jer. 33:23—26)
20. Kaj se je zgodilo v dneh Jeremije, da je izgledalo, kot da Jehova ne bo več imel kraljestva na Zemlji, oziroma da ne bo več obnovljeno pravo oboževanje?
20 V letu, ki je sledilo tej prerokbi, je bil Jeruzalem razrušen. Hebrejce, ki so preživeli uničenje mesta, so zasužnjili in večino odpeljali v daljnji Babilon. Izgledalo je, kot da je Jehova zavrgel »dva rodova«, ki ju je nekoč izbral. Situacija je bila brezupna tako za družino Davidovih kraljevskih potomcev kot za družino duhovnikov, potomcev Arona, prvega velikega duhovnika v Izraelu. Izgledalo pa je, da je Jehova prekinil svoje zaveze glede kraljevske in duhovniške družine. Pojavilo se je vprašanje, ali bo Božje kraljestvo sploh še kdaj vladalo nad Zemljo in ali bo obnovljeno na njej pravo oboževanje.
21. Kako je Jehova v korist pregnanih Izraelcev dokazal, da se svojih zavez dosledno drži?
21 Toda odkar se je zgodila ta narodnostna nesreča, se niso prenehali vrstiti dnevi in noči in zakoni neba in Zemlje niso prenehali delovati. Od Stvarnika, ki ni prelomil svojih zavez glede mrtvih stvari v vesolju, se torej ni moglo pričakovati, da bo prekinil zavezo v zvezi s kraljestvom in njegovim čistim oboževanjem, ki jo je sklenil z inteligentnimi stvarjenji. Tega tudi ni storil! Usmilil se je potomstva Abrahama, Izaka in Jakoba. Po sedemdesetih letih izgnanstva so se vrnili v svojo domovino, ki so jo dobili od Boga.
22. Kako je Bog temu obnovljenemu narodu izpolnil svojo zavezo glede »pravične mladike« in kaj to dokazuje glede Božje obljube?
22 V tem obnovljenem narodu je pred devetnajstimi stoletji prišla »pravična mladika«, Jezus Kristus. Njegova mučeniška smrt leta 33 n. št. ni razdrla Božje zaveze, ker ga je Bog oslavil v nebesih. Tako piše: »Živ sem na vekov veke.« (Razod. 1:18) Jehova ga je postavil za Kralja obljubljene svetovne vladavine, Božja obljuba le te je bila zanesljiva!
[Slika na strani 9]
Kakor vzhaja Sonce vsak dan, tako zagotovo bo Bog izpolnil svojo obljubo