Psalmi

Neznosno gorje zaradi obrekljivih jezikov

ZDRAV razgovor izgrajuje in ohrabri. Navdihnjen pregovor se glasi: »Dobrohotne besede so kakor satovje medu, sladkost duši in zdravilo kostem.« (Preg. 16:24) Med ima dober okus in lačnega človeka naglo okrepi. Prijetne besede so lahko pravo okrepčilo za človeški organizem, ker lahko povzročijo vedro razpoloženje. Kadar je nekdo veder in dobro razpoložen, je običajno bolj živahen.

Toda kadar postanejo posamezniki predmet obrekovanja, jim lahko to povzroči neznosno gorje. To je izkusil psalmist. Molil je, da bi se ga rešilo pred uničenjem in da ga ne ugonobijo lažnivi jeziki, ki so govorili proti njemu. V Psalmu 120:1, 2 beremo: »K Jehovi sem klical v stiski svoji, in uslišal me je. O Jehova, reši dušo mojo usten lažnivih, zvijačnega jezika!«

Laži obrekovalcev so podobne puščicam, izstreljenim iz bojevnikovega loka. Kakor živ ogenj povečujejo lažnive besede ogenj spora in nesloge. Ali naj bi se takšen škodljiv razgovor nadaljeval v neskončnost? Ne, psalmist je z zaupanjem pričakoval dan obračuna, rekoč: »Kaj ti bo dal ali kaj pridejal, zvijačni jezik? Ostre puščice junaškega strelca, in žareče oglje iz bodičevja.« (Ps. 120:3, 4, EI) Ker se je psalmist v molitvi obrnil k Jehovi, naj bi bil Najviši tisti, ki bo utišal obrekljive jezike hudobnih. Obrekljiv jezik bo sam sebi prinesel nesrečo. Utišale jih bodo bojne puščice in goreče Božje obsodbe, ki jo lahko primerjamo z bodičevjem, ki daje pri gorenju močno toploto.

Medtem je psalmist še naprej močno občutil bolečino, ker je živel med ljudmi, polnimi sovraštva. To je primerjal z življenjem tujca med barbari Meseka in divjimi, nomadskimi plemeni Kedarcev! »Gorje mi,« je vzkliknil, »da na tujem bivam v Meseku, da stanujem med šatori Kedarcev!« (Ps. 120:5)

Ker je že predolgo živel med takšnimi, ki sovražijo mir, je psalmist hrepenel po miru. Toda hudobni mu tega enostavno niso dovolili. Vedno so bili pripravljeni zanetiti prepir z njim. Psalmist nadaljuje: »Predolgo že biva duša moja z njimi, ki sovražijo mir. Jaz ljubim mir, ali ko govorim, kličejo oni na boj.« (Ps. 120:6, 7)

Če smo, kakor psalmist, za mir, bomo brzdali svoje jezike in ne bomo drugim povzročali bolečine z ostrim in uničujočim govoričenjem. Biblijski nasvet se glasi: »Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč, če je katera pripravljena za spodbudo, kadar je treba, da prinese poslušalcem korist.« (Efež. 4:29, EI) Medtem ko trpimo žaljiva in lažna govoričenja drugih, lahko najdemo tolažbo v dejstvu, da bo Bog Jehova v določenem času stvari uredil.