Korist od ‚Posrednika med Bogom in ljudmi‘

1. a) Zakaj današnji Hebrejci niso zainteresirani za novo zavezo? b) Kdo edini je lahko predložil novo zavezo in njenega posrednika?

DANES ni noben narod zainteresiran za to, da bi sklenil zavezo z Jehovo, Bogom Abrahama, Izaka in Jakoba, niti petnajst milijonov Hebrejcev, razkropljenih po vsej Zemlji. Kljub prerokbi iz Jeremije 31:31—34 raje verujejo, da so še vedno pod starim Zaveznim zakonom, posredovanem po Mojzesu. »Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost (ker se trudijo držati Zavezni zakon), se niso podvrgli pravičnosti Božji«, ki jim je na razpolago po novi zavezi. (Rim. 10:1—3) Jehova, resnični in pravični Bog, je predložil novo zavezo. On edini jo je lahko vzpostavil in izbral znajo primernega posrednika.

2. S kom bi naj Jehova, kot je rekel, sklenil novo zavezo in kaj bi s pomočjo te zaveze naredil glede njihovih grehov in tega, da bi ga poznali?

² »Resnično, pridejo dnevi, govori Jehova, ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo. Ampak to je zaveza, ki jo sklenem po tistih dneh z Izraelovo hišo, govori Jehova: Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo se več med seboj opominjali in drug drugega učili: ‚Spoznajte Jehovo!‘ Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega, govori Jehova. Zakaj njih krivdo odpuščam in njih greha se ne spominjam več.« (Jer. 31:31—34)

3. Od koga je odvisna določitev časa nove zaveze in ali je v to vključen Mojzes?

³ Kdaj je Jehova sklenil to novo zavezo »s hišo Izraelovo in hišo Judovo«? Določitev časa je odvisna od posrednika, ki ga je Jehova izbral za novo zavezo. Mojzes ni vstal iz mrtvih, da bi posredoval to zavezo, ker ne bi mogel veliko več pomagati tistim v novi zavezi, kakor je lahko Izraelcem.

4. Kdo je po besedah Hebrejca, učenca farizejskega učitelja Gamaliela, Božji posrednik nove zaveze?

⁴ Mi nismo v nevednosti glede tistega, ki se je izkazal kot posrednik. Tukaj se sklicujemo na pismo Hebrejcem, pisal pa ga je Hebrejec, učenec, ki je imel navado sedeti pri nogah znanega farizejskega učitelja v prvem stoletju našega štetja, Gamaliela. Pokazal je na razliko med Mojzesom in novim posrednikom in nato rekel: »Kakor je bilo Mojzesu ukazano, ko je napravljal šator; kajti: ‚Glej‘, veli, ‚da narediš vse po zgledu, pokazanem ti na gori Sinaj‘. Sedaj pa je Jezus dobil tem odličnejšo službo, kolikor boljša je zaveza, ki je njen srednik, ki je zakonito ustanovljena tudi na boljših obljubah.« (Hebr. 8:5, 6) »In k sredniku nove zaveze, Jezusu, in h krvi pokropljenja, ki govori boljše kakor Abelova.« (Hebr. 12:24)

5. Kako je Jezus pred svojo smrtjo pokazal, da je spoznal nastop časa za zamenjavo starega Zaveznega zakona z novo zavezo?

⁵ Jezus je spoznal, da je prišel čas, da Jehova zamenja stari Mojzesov Zavezni zakon z novo zavezo. Zato je v petek, 14. nizana leta 33. n. št., v noči pashe, preden je umrl, vzpostavil spomin na svojo žrtveno smrt. Ko je vzel kelih vina, je rekel svojim dvanajsterim zvestim apostolom: »Pijte iz njega vsi: kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.« (Mat. 26:27, 28) Ali kakor je apostol Pavel izgovoril Jezusove besede: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkolikrat pijete, v moj spomin.« (1. Kor. 11:25) Tiste tri dele dneva, ko je ležal mrtev v grobu, ni mogel začeti delovati kot posrednik nove zaveze.

6. Kaj je bilo potrebno za izpolnitev Božjih besed, izgovorjenih v novi zavezi o odpuščanju grehov in krivic?

⁶ Da bi nova zaveza pričela veljati, je bila potrebna žrtev, čeprav v Jeremiji 32:31—34 to ni omenjeno. Žrtev je bila potrebna, ker je rekel Bog o novi zavezi: »Kajti odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov.« (Jer. 31:34) Pri sklenitvi starega Mojzesovega Zakona zaveze in za očiščevanje se je uporabljala kri živalskih žrtev. V soglasju s tem je posrednik Mojzes pokropil »šator in vse orodje službe ... s krvjo. In s krvjo se skoraj vse očišča po postavi, in brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščenje.« (Hebr. 9:21, 22) Ko je Jezus vstal iz mrtvih v nedeljo, 16. nisana leta 33 n. št., je vrednost njegove krvi bila še vedno njegova last. Na to pokazuje list Hebrejcem 13:20, ko piše: »Bog miru pa ... je od mrtvih nazaj pripeljal velikega pastirja ovac po krvi večne zaveze, Gospoda našega Jezusa.« (Jan. 10:11)

7. Kaj Kristusova kri zato, ker je boljša žrtev nove zaveze, povzroča glede vesti in v korist ‚poklicanih‘ od Boga?

⁷ Ker je nova zaveza začela veljati s pomočjo boljše žrtve, je bilo krščanskim Hebrejcem rečeno: »Kolikanj bolj bo kri Kristusa, ki je po Duhu večnem daroval samega sebe brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih del, da služite Bogu živemu!« O tem, da ima Kristusova kri takšno moč očiščevanja grehov, ki nas obsojajo, beremo dalje: »Zato je nove zaveze srednik: da dobe, ko se je smrt zgodila za odrešenje prestopkov, storjenih za prve zaveze, obljubo večne dediščine tisti, ki so poklicani (od Boga).« (Hebr. 9:14, 15) Toda kdaj je začela Kristusova kri očiščevati vest tistih krščanskih Hebrejcev, ki so nekdaj bili pod »prvo zavezo«, Zavezo zakona, posredovanega po Mojzesu na gori Sinaj?

8. Kdaj je Kristusova kri pričela očiščevati vest krščanskih Hebrejcev, ki so bili prej pod Zakonom zaveze?

⁸ To se ni zgodilo, ko je Kristus vstal od mrtvih, temveč petdeset dni pozneje, ob binkoštih, ko je šel v nebesa in tako vstopil v Božjo prisotnost, »v sama nebesa, da se zdaj za nas predstavlja Božjemu obličju«. (Hebr. 9:24, EI)

9. Kaj je glede zaveze dokazoval Petrov govor ob binkoštih, ko je govoril Hebrejcem, ki se jim je zbudila vest, da jim bodo oproščeni grehi, če se bodo krstili v ime Jezusa Kristusa?

⁹ Na dan binkošti je apostol Peter govoril Hebrejcem in obrezanim hebrejskim proselitom in vznemiril njihovo vest. »Kaj nam je storiti?« so vprašali. Peter je odgovoril: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega duha.« (Dej. ap. 2:37, 38) Ta obljuba o odpuščanju njihovih grehov, če se bodo pokesali, je nekaj pokazovala. Kaj? Da je Božja nova zaveza s pripravo za odpuščanje grehov pričela delovati tistega dne, ko je bil stari Mojzesov zakon zaveze pribit na mučilni kol Jezusa Kristusa! (Efež. 2:15, 16; Kol. 2:14; Hebr. 8:8—13; Jer. 31:34)

10. Kako je Peter poudaril to dejstvo v zvezi z zavezo nekaj dni pozneje, ko je govoril v jeruzalemskem templju Hebrejcem, ki so bili krivi za prelito kri?

¹⁰ To isto dejstvo je bilo poudarjeno nekaj dni pozneje. Peter je tedaj govoril v templju skupini Hebrejcev, ki so bili krivi za prelito kri: »Izpokorite se torej in izpreobrinite, da se izbrišejo grehi vaši, da tako pridejo časi poživljenja od obličja Jehovinega in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa, ki ga sicer mora nebo sprejeti do časov preuredbe vsega, kar je Bog povedal z usti svetih prerokov svojih od nekdaj.« Peter je svoj govor zaključil z besedami: »Vam najprej je zbudil Bog Služabnika svojega Jezusa in ga poslal blagoslavljat vas, da se sleherni izpreobrne od hudobij svojih.« (Dej. ap. 3:19—21, 26)

»POSREDNIK« — KOLIKIM LJUDEM?

11. Kaj pokazujejo dejstva v zvezi z vprašanjem, ali je Bog novo zavezo sklenil z naravno, meseno hišo Izraela in Jude?

¹¹ Ali je Bog sklenil novo zavezo z naravno, meseno »Izraelovo hišo« in z naravno, meseno »Judovo hišo«? Kako bi to bilo mogoče glede na to, da so naravni Hebrejci teh dveh hiš odločno zavrnili predvidenega posrednika nove zaveze in kot narod slavil praznik binkošti določenega dne v templju v Jeruzalemu? Bog tega ni mogel narediti. Novo zavezo je nameraval skleniti z novorojenim krščanskim Izraelom, z duhovnim Izraelom, ki se je rodil ob binkoštih, ko je bil izlit »sveti duh« na sto dvajset krščenih učencev Jezusa Kristusa. (Dej. ap. 11:15) Oni niso čakali v templju, temveč v gornji sobi v Jeruzalemu. Tam so bili ti učenci, ki so že bili potopljeni v vodi, rojeni z Božjim duhom, da bi postali Božji duhovni otroci, »Izrael Božji«. Kot takšni so bili vpeljani v novo zavezo preko nebeškega posrednika, Jezusa Kristusa, preroka, večjega od Mojzesa. (Dej. ap. 2:1—36; Joel 2:28, 29; Jan. 3:3, 5; Gal. 6:16)

12. Na koga se je razširilo posredništvo Jezusa Kristusa naslednjega leta po binkoštih, ker se je Bog držal vrstnega reda?

¹² Jezus Kristus v nebesih je torej po srednik med Bogom in duhovnimi Izraelci, medtem ko so ti še vedno v telesu kot ljudje. Celo znotraj omejenega števila članov tega malega ‚svetega naroda‘ se je širilo posredništvo Jezusa Kristusa, ker je Bog sprejemal v novo zavezo po določenem vrstnem redu razrede ljudi. Zato je Jezus približno leto dni po binkoštih leta 33 n. št. bil posrednik samo tistim duhovnim Izraelcem, ki so bili Hebrejci ali obrezani hebrejski proseliti. Ob binkoštih leta 33 n. št. se je duhovnemu Izraelu pridružilo še približno tri tisoč oseb. (Dej. ap. 2:10, 37—41) Zatem, verjetno naslednje leto (34 n. št.), se je zaradi preganjanja Savla iz Tarsa dobra vest o Kristusu začela oznanjevati v Samariji in sveti duh je bil izlit tudi na te krščene vernike. (Dej. ap. 8:15—17) Od tedaj je Jezus posrednik tudi v korist duhovnih Izraelcev, mož in žena iz Samarije, Samarijanov.

13. Kako je dve leti po sprejemu Samarijanov postal Jezus posrednik tretjemu razredu duhovnih Izraelcev? Kako so to potrdili krščanski Hebrejci v Jeruzalemu?

¹³ Pretekli sta dve leti. Končno je jeseni leta 36. n. št. ali tri leta in pol po Jezusovi smrti in vstajenju, postal Jezus posrednik še tretjemu razredu duhovnih Izraelcev, tistih iz neobrezanih poganov; prvi je bil italijanski stotnik, Kornelij. Zatem ko je apostol Peter obvestil krščanske Hebrejce v Jeruzalemu o tej presenetljivi spremembi, so ti rekli: »Torej tudi poganom (neobrezanim) je Bog dal izpokorjenje za življenje!« (Dej. ap. 8:1 do 11:18)

14. Kaj je rekel Pavel starešinam iz Efeza o njegovem oznanjevanju, spreobrnjenju k Bogu in za interes katere zaveze je tedaj služil Pavel?

¹⁴ Po več kot dvajsetih letih je Pavel še vedno deloval kot apostol za narode, končeval je svoje tretje misijonarsko potovanje. Na poti v Jeruzalem se je ustavil v Miletu in se pogovarjal s starešinami iz Efeza, Mala Azija. Pripovedoval jim je, kako je deloval: »Pričujoč Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa. In sedaj, glejte, zvezan v duhu, grem v Jeruzalem.« (Dej. ap. 20:21, 22) Nič več ni služil kot farizej za interese stare Mojzesove zaveze zakona. Namesto tega je, kakor piše v 2. Korinčanom 3:5, 6 (EI), rekel: »Naša zmožnost je od Boga, ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak duha; zakaj črka mori, duh pa oživlja.«

15. Koga je Pavel vključil v zaimek »nas«, ko je govoril o »služabnikih nove zaveze«, in ali sta bila del odbora za posredovanje med Bogom in ljudmi?

¹⁵ Koga je mislil Pavel, ko je uporabil zaimek »nas«? V uvodu svojega pisma nam pokazuje, kdo vse je vključen v »nas«, ko pravi: »Pavel, apostol Kristusa Jezusa po volji Božji, in Timotej.« (2. Kor. 1:1) Torej sta Pavel in Timotej bila »služabnika nove zaveze... po duhu«. Pavel s tem ni mislil, da sta on in Timotej odbor za posredovanje, ali soposrednika z Jezusom. Ne, bila sta samo dva izmed duhovnih Izraelcev, korist katerih je Jezus služil kot Božji posrednik. Jezus je edini »Posrednik nove zaveze«. (Hebr. 12:24)

16., 17. Kakšno razmišljanje navaja Pavel, da omeni Kristusa Jezusa kot posrednika v 1. Timoteju 1:20 do 2:7?

¹⁶ Ko je Pavel pisal neposredno Timoteju, je postopoma prihajal do navedbe posredništva Jezusa: »Med katerimi sta Himenej in Aleksander, ki sem ju izročil satanu, da se po kazni naučita ne preklinjati. Opominjam torej pred vsem, naj se opravljajo prošnje, molitve, klici, zahvale za vse ljudi (toda ne za Himeneja in Aleksandra, bogokletnika), za kralje in vse prvake, da živimo mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti in poštenosti.«

¹⁷ »To je dobro in prijetno pred Bogom, Rešiteljem našim, ki hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice. Zakaj eden je Bog, eden tudi posrednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse (ali za vse vrste ljudi, obrobna opomba), v pričevanje ob svojem času; za kar sem bil jaz postavljen kot glasnik in apostol (resnico govorim, ne lažem), učitelj poganov (neobrezanih) v veri in resnici.« (1. Tim. 1:20 do 2:7)

18. a) Ali je Pavel spodbudil Timoteja, naj deluje kot posrednik med Bogom in temi javnimi organi? b) Kdo naj bi imel korist od takšnih molitev k Bogu v zvezi s temi javnimi organi?

¹⁸ Pavel je torej spodbudil, naj se »opravljajo prošnje, molitve, klici, zahvale... za kralje in vse prvake«. Toda Timoteja ni spodbudil, naj deluje kot posrednik med Bogom in temi javnimi organi. Motiv teh »prošenj in molitev« ni smelo biti spreobrnjenje h krščanstvu. Kdo pa so bili dejansko tisti, ki naj bi imeli korist od takšnih molitev Bogu? Kakšen je bil namen teh prošenj k Bogu? »Da živimo (kristjani kot sta bila Pavel in Timotej) mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti in poštenosti.« (1. Tim. 2:2)

19. Kaj prinese takšno Bogu predano življenje in komu je bilo to »dobro in prijetno«?

¹⁹ S takšnim mirnim, pobožnim, treznim življenjem bi dobili rešitev kristjani, ki so izgovarjali takšne molitve v zvezi s posvetnimi vladarji. Rešitev takšnih dobronamernih kristjanov je bila »dobra in prijetna pred Bogom, Rešiteljem našim«. Zakaj? Ker je Božja volja, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«. V soglasju s tem tukaj imenovani »Rešitelj« ni Jezus Kristus, temveč Bog.

20. Kakšna je vloga Jezusa Kristusa v Božjem načrtu rešitve po 1. Timoteju 2:5, 6?

²⁰ Kakšna pa je Kristusova vloga v tem programu rešitve? Pavel pravi dalje: »Zakaj eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi (ne vsemi), človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse.« (1. Timoteju 2:5, 6)

21. a) Kot čigav služabnik piše Pavel Timoteju kot svojemu tovarišu? b) Kako dolgo bo veljala ta zaveza in kakšno vlogo ima s tem v zvezi »odkupnina za vse«?

²¹ Pavel je v zvezi z dejstvi krščanstva iz prvega stoletja pisal v času, ko je začela veljati nova zaveza, v katero so bili zatem, ko so postali del duhovnega Izraela, sprejeti »ljudje« iz vseh narodnosti: Hebrejci, Samarijani, neobrezani pogani. Jezus Kristus je bil posrednik te nove zaveze. Pavel je pisal pismo Timoteju v zvezi s tem kot en »služabnik nove zaveze« drugemu »služabniku nove zaveze«. Ta nova zaveza med ‚našim Rešiteljem, Bogom,‘ in duhovnim Izraelom bo veljala vse dokler bodo duhovni Izraelci v telesu kot »ljudje« na Zemlji. Zato ta zaveza danes še velja. Jezusova »odkupnina za vse« je osnova možem in ženam vseh vrst, da postanejo duhovni Izraelci in vstopijo v novo zavezo, katere »eden posrednik« je Jezus Kristus.

22. a) Zakaj je očitno, da se nova zaveza bliža koncu, in kdaj bo prenehalo Kristusovo posredništvo? b) Zakaj oslavljeni duhovni Izraelci ne bodo potrebovali posrednika in kot kdo bodo takrat delovali?

²² Na Zemlji je še vedno preko devet tisoč oseb, ki se prištevajo k duhovnim Izraelcem v novi zavezi. Ti so, kakor Pavel in Timotej, »služabniki nove zaveze«. (2. Kor. 3:6; 1:1) Nova zaveza se očitno bliža koncu, kar se tiče namena njenega rojevanja 144 000 duhovnih Izraelcev, ki uživajo Božje odobravanje, da se pridružijo Jezusu Kristusu v nebeškem Kraljestvu, idealni vladavini za človeštvo. Ko bo zadnji od teh priznanih duhovnih Izraelcev umrl kot človek in vstal za to, da ima delež v nebeškem Kraljestvu, se bo končalo tudi posredništvo Jezusa Kristusa. Njihovo podedovano grešno stanje v telesu, ki je zahtevalo posrednika med njimi in Bogom svetosti, bo za njimi. Kot nebeški sveti angeli, ti oslavljeni duhovni Izraelci ne bodo več potrebovali posrednika med seboj in Bogom Jehovo. (Razod. 22:3, 4) Pod Jezusom Kristusom bodo služili kot kralji, duhovniki in pomožni sodniki nad vsem človeštvom. (Razod. 7:4—8; 14:1—3; 20:4, Luk. 22:28—30)

»VELIKA MNOŽICA« — ZEMELJSKIH DEDIČEV

23., 24. a) Kdo danes aktivno sodeluje s preostankom duhovnih Izraelcev in kakšen poziv so dobili v zvezi z Gospodovo Spominsko večerjo? b) Kako gledajo nase in kakšno korist imajo kljub temu od delovanja nove zaveze?

²³ Danes je na Zemlji po verodostojnih poročilih »velika množica« predanih, krščenih kristjanov, ki aktivno sodelujejo z malim preostankom duhovnih Izraelcev. Vse od leta 1938 so vabljeni, da obiskujejo letno Spominsko slavje Gospodove smrti, ne da bi sodelovali v uživanju simbolov Spominske večerje, nekvašenega kruha in rdečega vina, temveč kot spoštljivi opazovalci.a Jezusa Kristusa priznavajo za svojega nebeškega Kralja, odkar so se zaključili časi narodov leta 1914. Goreče se priključujejo preostanku duhovnih Izraelcev v oznanjevanju »dobre vesti« o kraljestvu po vsej naseljeni Zemlji, »za pričevanje vsem narodom« preden bo prišel konec temu sestavu stvari v prihajajoči »veliki stiski«. (Mat. 24:14, 21) Priznavajo, da niso duhovni Izraelci v novi zavezi, posredovani po Jezusu Kristusu, in da niso »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod«. (1. Petr. 2:9)

²⁴ Kljub temu imajo od delovanja nove zaveze korist. Imajo enake koristi kot so jih v starem Izraelu imeli »tujci«, ker so stanovali med Izraelci, ki so bili pod Zavezo zakona. (2. Moj. 20:10; 3. Moj. 19:10, 33, 34; Razod. 7:9—15)

25. S kom mora ostati združena »velika množica«, da bi ohranila svoj odnos z Bogom Jehovo, in zakaj?

²⁵ Da bi ostala v pravem odnosu z »našim Rešiteljem, Bogom«, je potrebno, da je »velika množica« združena z ostankom duhovnih Izraelcev. Zakaj? Ker so ti duhovni Izraelci »svet narod«, o katerem beremo v Jeremiji 31:35, 36, takoj zatem, ko jim je Bog obljubil novo zavezo: »Tako pravi Jehova, ki daje sonce za luč po dnevi, mesec in zvezde po njih postavah za luč po noči, ki razburkava morje, da šume valovi njegovi (proti Egipčanom, ki so preganjali Izraelce), Jehova nad vojskami je njegovo ime: Če se odpravijo te postave izpred mojega obličja, govori Jehova, neha tudi seme Izraelovo biti narod pred mojim obličjem vse dni.«

26. S čim je primerjan duhovni Izrael, da bi se prikazal njegov večen obstoj v Božji vesoljni organizaciji in kje bo vladal Jezus Kristus nad tistimi, ki bodo živeli na rajski Zemlji?

²⁶ Jehova ne bi mogel dovoliti da duhovni Izraelci izginejo iz njegove vesoljne organizacije, kakor ne more dovoliti, da bi ne bilo nebeških izvorov svetlobe, ki uravnavajo svetlobo na Zemlji. Duhovni Izraelci bodo nebeški Novi Jeruzalem, v katerem bo vladal Jezus Kristus kot kralj nad preživelo »veliko množico« in vsemi drugimi ljudmi, ki bodo vstali iz mrtvih, da bi živeli na rajski Zemlji. (Razod. 21:2—24)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 25]

Stara zaveza zakona je bila pribita na mučilni kol

[Slika na strani 26]

Nova zaveza je začela delovati ob binkoštih