‚Čaša‘, ki jo bodo morali vsi narodi izpiti iz Božje roke
1. Kakšno vprašanje se postavlja v zvezi z grenkim napitkom človeštva glede bodočnosti, ki jo sluti?
KAKŠNA slutnja prežema našo generacijo? Po tem, kar govorijo dobro obveščene osebe o razvoju svetovnih zadev, o takoimenovani »usodi narodov«, se ne more pričakovati nič prijetnega. Človeštvo bo moralo popiti grenak napitek. Soočeni s stalnim neuspehom obupnih naporov človeštva, da prepreči svetovno katastrofo, smo prisiljeni vprašati: Ali ima pri tem kaj kakšna višja inteligenca, Bog?
2. Zakaj nam naslov 75. Psalma in njegova 7. in 8. vrsta sporočajo nekaj pomembnega za nas danes?
2 Pri tem se spomnimo pomembne izjave v neki stari pesmi. Naslov te pesmi se glasi: »Ne pogubi!« Izraelski narod, ki mu je pripadal avtor te pesmi, ni bil za vedno pogubljen skupaj z okoliškimi narodi, temveč se jo po Božji volji zopet dvignil. Zato je to pesem, ki dobro odgovarja našemu času; sedaj nas posebej zanimata sedma in osma vrsta, ker je v njiju rečeno: »Bog je sodnik: tega poniža, onega poviša. Kajti čaša je v roki Jehovini in se peni od vina, polna je mešanice, in iz nje on naliva: še njeno goščo bodo srkajoč pili vsi krivičniki na Zemlji.« (Ps. 75:7, 8)
3. Kakšna je Jehovina obsodba narodov v soglasju z napitkom, ki ga bodo prisiljeni popiti in kako se lahko mi izognemo temu?
3 »Čaša«, iz katere bodo pili vsi narodi v skorajšnji prihodnosti, vsebuje najbolj grenak napitek od vseh, ki so jih kdajkoli pili. To pokazuje pouk, ki ga lahko izvlečemo iz starejše in novejše zgodovine. Dejstvo, da morajo vsi narodi piti takšen napoj, potrjuje, da jih Bog, Kralj narodov, obsoja kot »krivičnike«. (Ps. 75:8; Jer. 10:7) Zato jih bo prisilil, da bodo iz njegove roke izpili do zadnje kaplje »čašo« penečega se, močno začinjenega vina. Toda kako bo z nami, ki upamo v srečno bodočnost? Kako se lahko izognemo, da ne pijemo skupaj z obsojenimi narodi iz »čaše« ta smrtonosni napitek? Razume se, da moramo poslušati nasvete, ki nam jih daje Tisti, ki bo ponudil »čašo« narodom v od njega določenem času, in nemudoma postopati po njih. Ali bomo naredili tako?
4. Katero področje je zajela grozeča situacija v Jeremijevih dneh?
4 Današnje stanje v svetu je podobno tistemu, v katerem se je znašlo več kot dvajset narodov v času zadnjih Jeremijevih let. Del Zemlje, ki je bil takrat zajet, je bilo kopno med Afriko, Azijo in Evropo. Danes so na tem področju narodi Bližnjega Vzhoda, ki proizvajajo nafto. To področje je še vedno »vroč kos zemljišča«, podobno kot v Jeremijevih dneh.
5. Zakaj je prerokba iz 25. poglavja Jeremije namenjena tudi nam?
5 Tisti čas je stopil na svetovno prizorišče mož, za katerega je svet lahko rekel, da »kroji usodo«. Njegovo dolgo ime Nebukadnezar pomeni »Nebo je zaščitnik pred nesrečo (ali meja)«. Ta usodni človek, sin Nabupolazarja, je postal leta 625 pr. n. št. babilonski kralj. Istega leta je bilo o njem objavljeno zloslutno prerokovanje, toda ne od astrologov stare domovine zvezdoslovcev, temveč jo je izrekel Stvarnik zvezd, Jehova, Bog preroka Jeremije. Za nas je prerokba zapisana v knjigi Jeremije 25:1, 2: »Beseda, ki je prišla Jeremiji zoper vse ljudstvo Judovo v četrtem letu Jojakima, sinu Josijevega, kralja Judovega, ki je bilo prvo leto Nebukadnezarja, kralja babilonskega, katero je govoril prerok Jeremija vsemu ljudstvu Judovemu in vsem prebivalcem jeruzalemskim.« Leto 625 pr. n. št. je bilo četrto leto vladavine Jojakima.
6. Kakšno ozadje je dala prerokba Jeremije 25:8—14 viziji o košarah s smokvami?
6 Ta prerokba je bila dejansko izrečena osem let pred Jeremijevo vizijo o koših s smokvami pred vrati templja v Jeruzalemu. (Jer. 24:1—3) Kakšno ozadje je dala ta predhodna prerokba tej viziji in o čem je govorila?
»Zatorej pravi tako Jehova nad vojskami: Zato, ker niste poslušali besed mojih, glejte, pošljem in zberem vse severne rodovine, govori Jehova, pošljem tudi k Nebukadnezarju, kralju babilonskem, in jih pripeljem zoper to deželo in zoper prebivalce njene in zoper vse te okolne narode; in jih s prokletjem pokončam in jih dam v strmenje in posmehovanje in razdejanje brez konca. In storim, da izgine izmed njih glas veselja in radosti glas, glas ženina in glas neveste, ropot mlinov in svetilnice luč. In vsa ta dežela bo razdejana in opustošena, in ti narodi bodo služili kralju babilonskemu sedemdeset let.
In zgodi se, ko se izpolni sedemdeset let, da bom kaznoval kralja babilonskega in oni narod, govori Jehova, za njih krivičnost, tudi deželo Kaldejsko, in jo spremenim v puščavo večno. In nad ono deželo izpolnim vse besede svoje, ki sem jih govoril zoper njo; karkoli je pisano v tej knjigi, kar je prerokoval Jeremija zoper vse narode. Kajti tudi nje bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji; tedaj jim povrnem po njih delih in po tem, kar so storile njih roke.« (Jer. 25:8—14)
‚NEBUKADNEZAR, BABILONSKI KRALJ, HLAPEC MOJ‘
7. Čigavo ime zasluži danes strah narodov, podobno kot Nebukadnezarjevo, in kdaj se ga bodo narodi bali?
7 Ali se tudi danes narodi bojijo imena kakšnega moža, kakor so se mnogi narodi bali Nebukadnezarja od triindvajsetega leta Jeremijevega prerokovanja dalje? (Jer. 25:3) Ne. Niti en človek tega dvajsetega stoletja ne bo vstopil v zgodovino, kakor kralj Nebukadnezar. Apostol Pavel sicer pravi v Rimljanom 13:1, 6 (EI), da naj zakonom poslušni kristjani plačujejo davke »višjim oblastem«, ker so ‚(javni) služabniki (grško: leitourgoi) Božji, in je prav to njih opravilo‘. Toda niti en znan človek danes ne bi mogel biti od Boga Jehove preroško imenovan kot njegov služabnik. (Jer. 25:9, EI; 27:6) Edina oseba, ki se lahko naziva »služabnik« v izpolnitvi te Jeremijeve prerokbe, je Jehovin največji služabnik v vsem vesolju. To je sedaj njegov visoko povišani Sin, Jezus Kristus, ki je dobil večje ime od kateregakoli drugega stvarjenja v nebesih in na Zemlji. (Iza. 42:1; Fil. 2:5—11) Čeprav se ga svetovni vladarji danes ne boje tako, kakor so se narodi nekoč bali Nebukadnezarja, se ga bodo bali v prihajajoči »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu. (Razod. 16:13—16)
8. Zakaj je Jehova Nebukadnezarja imenoval »moj služabnik« in kaj je v zvezi z njim značilno za nas danes?
8 Zakaj pa je Bog Jehova imenoval babilonskega kralja »moj služabnik«? Ker ga je uporabil, da je kaznoval judovski narod, ker ni hotel poslušati njegovega preroka. Kazen se je po tem babilonskem kralju razširila tudi na bližnje države, ki so zlobno izkoriščale Božji narod iz nespoštovanja do Jehove. Toda to ne pomeni, da je bil Nebukadnezar kakor Jezus Kristus, ki je oboževal samo Jehovo kot Boga. Značilno je, da je Nebukadnezar nad grešnimi narodi samo izvršil to, kar je želel Jehova. To predslika svetovnega zmagovalca, Jezusa Kristusa, Jehovinega glavnega izvršilca v bližajoči se »veliki stiski«, v kateri bodo vsi sovražni narodi ponižani v prah pred noge Jehovinega najvišjega Služabnika. Ti narodi so torej (vključno s krščanskimi), sodobni dvojnik tistih narodov, ki so padli pod babilonskim svetovnim kraljestvom. Zato je to za nas danes najresnejša zadeva.
9. Katero drugo časovno razdobje se je pričelo ob začetku »sedemdesetletnega« opustošenja Judeje in zakaj to razdobje ni bilo prekinjeno?
9 Babilonska vojna moč je deželo kraljevine Judeje opustošila za sedemdeset let. (Jer. 25:11, 12; 29:10; Dan. 9:1, 2; 2. Letop. 36:17—21) Popolno uničenje Judeje in Jeruzalema za sedem desetletij se je začelo jeseni, meseca tišrija leta 607 pr. n. št. S tem tragičnim dogodkom je povezano še bolj tragično leto 1914 n. št. Zakaj? Zato, ker se je jeseni tega leta končalo »sedem časov« poganskih narodov, ki so se pričeli z opustošenjem Judeje leta 607 pr. n. št. in trajali 2520 let. (Luk. 21:24; Dan. 4:16, 23, 25, 32) Ti »določeni časi (poganskih) narodov« ali časi poganov, so obsegali časovno razdobje, v katerem je vesoljni suveren Jehova dovolil poganskim narodom, da so vladali Zemlji brez vmešavanja njegovega mesijanskega Kraljestva. Ko je Nebukadnezar uničil Jeruzalem leta 607 pr. n. št., se nikoli več ni obnovilo zemeljskega Jeruzalema, kot Božjega Kraljestva na Zemlji v rokah Davidove kraljevske hiše, tako, da se ni motila popolna oblast poganskih svetovnih sil na Zemlji.
10. Kako so Hebrejci in drugi narodi služili 70 let babilonskemu kralju, čeprav je Cir že leta 539 pr. n. št. premagal dinastijo Nebukadnezarja?
10 Zmagovalec nad Babilonom, perzijski kralj Cir Veliki, ni ponovno vzpostavil kraljestva Davidove družine v Jeruzalemu. Res je, da je premagal poganski Babilon leta 539 pr. n. št., ali dve leti preden se je izteklo »sedemdeset let« opustošenosti Judeje. Sebe je proglasil za »babilonskega kralja« in v začetku ni spreminjal politike dinastije kralja Nebukadnezarja. Tako so narodi, ki si jih je podložil Nebukadnezar, služili »babilonskemu kralju« polnih sedemdeset let. Šele sedemdeseto leto od opustošenja Judeje je Cir Veliki osvobodil pregnane Hebrejce neposrednega sužnjevanja babilonskemu kralju in jim dovolil, da so se vrnili domov in obnovili svojo opustošeno deželo in glavno mesto Jeruzalem in njegov tempelj. (Ezra 1:1 do 3:2) Tako je Jehova poklical na odgovornost Babilonce zaradi »njih krivde« proti Izraelovemu Bogu. (Jer. 25:12, EI)
MEDNARODNO IZROČANJE »ČAŠE«
11. Zaradi kakšnega dogajanja v nebesih od leta 1914 na Zemlji ni več enako stanje kot do tedaj?
11 Sedaj, ko so se leta 1914 končali časi narodov, vemo, da je dan, ko bo Jehova poklical na odgovornost poganske narode zaradi »njihove krivde«, zelo blizu. Svet še nikoli ni tako izgledal, kakor od leta 1914 naprej. Svetovni zgodovinarji ne morejo pojasniti, zakaj je tako. Toda tako je preprosto zato, ker so se časi neprekinjene svetovne vladavine poganov končali med 4. in 5. oktobrom leta 1914, ali 2520 let po opustošenju Judeje in Jeruzalema po Babiloncih. Bog Jehova ni vzpostavil ‚svojega prestola‘ v zemeljskem Jeruzalemu, da bi sedel nanj zemeljski potomec kralja Davida in obnovil tipično zemeljsko Božje kraljestvo. (1. Letop. 29:23) Namesto tega je »kraljestvo sveta sedaj postalo Kraljestvo Boga«, tako da je povzročil rojstvo svojega Kraljestva po nebeški organizaciji in postavil na desnico, na duhovni prestol svojega Sina, Jezusa Kristusa, Davidovega potomca. (Razod. 11:15; 12:1—5) Od takrat ta kraljevski potomec Davida skupaj z Bogom Jehovo vlada svetu sredi svojih sovražnikov. To se je zgodilo, preden bo On te svoje sovražnike usmrtil.
12. Kako razred Jeremije izroča »čašo« narodom?
12 Posledica tega je »čaša«, ki naj bi jo iz Božje roke izpili poganski narodi. Posebno od leta 1919 obrača razred Jeremije pozornost narodov na to »čašo«. S tem obveščanjem razred Jeremije v prenesenem smislu izroča narodom Jehovino čašo. To je preroško prikazano v Jeremiji 25. poglavje. Prerok je rekel:
»Kajti tako mi je rekel Jehova, Bog Izraelov: Vzemi to čašo vina srda iz roke moje ter jo daj piti vsem narodom, h katerim te pošiljam, da naj pijo in tavajo in divjajo, zavoljo meča, ki ga jaz pošljem mednje.
Torej sem vzel čašo iz roke Jehovine in jo dal piti vsem tistim narodom, h katerim me je poslal Jehova: Jeruzalemu in mestom Judovim in njih kraljem in njih knezom, izdavši jih (narode) v opustošenje, strmenje, zasmehovanje in preklinjanje, kakor je današnji dan.« (Jer. 25:15—18)
13. Kaj je bil »meč«, ki ga je Jehova poslal med vse te narode?
13 Kaj pa je »meč«, ki ga je Jehova poslal med vse narode, naštete v Jeremiji 25:18—26? To je bila osvojevalna vojna, ki jo je Jehova dovolil svojemu »služabniku« Nebukadnezarju, voditi proti vsem tem narodom.
14. Koga je »meč« najprej udaril, kateri kralji so občutili, in kako?
14 Simbolični »meč« je najprej udaril Jehovino kraljestvo v Judeji. (Jer. 25:29) Jeruzalemski »kralji«, ki so občutili udarce »meča«, so bili: 1. Jojakim, sin Josije; 2. Jojahin (Jekonija), Jojakimov sin; 3. Zedekija, Josijev sin in Jojakimov stric. Prvi udarec je bil zadan kralju Jojakimu 620. pr. n. št, štiri leta po Jeremijevi prerokbi o »meču« in »čaši«, ki je tedaj postal zaprisežen podložni kralj pod Nebukadnezarjem. Drugi udarec z mečem je bil zadan leta 617 pr. n. št., ko je bilo mlademu Jojahinu odvzeto kraljestvo nad Jeruzalemom in je bil pregnan v Babilon. Tretji in zadnji udarec je uničil Jeruzalem in njegov tempelj leta 607 pr. n. št. in kralj Zedekija, ki je prelomil prisego, je bil odpeljan v Babilon, kjer je umrl kot zapornik, slep in brez sinov. Sredi luninega meseca tišrija leta 607 pr. n. št. se je opustošilo Jeruzalem in mesta v Judeji.
15. Kdo je še pil iz »čaše« v Jehovini roki in kdo je bil zadnji izmed vseh?
15 Jeruzalem pa ni sam popil grenak napitek od Boga. V Jeremiji 25:19—26 imenuje prerok preko dvajset kraljev ali kraljestev, ki jim je izročena Jehovina »čaša vina srda«. Začenja z egiptovskim faraonom in njegovimi služabniki, našteje še druge narodne vladarje in konča z besedami: »Kralj v Šešaku (Babilonu) bo pil za njimi.« Biblijski učenjaki menijo, da je Šešak skrivno ime za Babilon. Zadnji obsojeni kralj Nebukadnezarjeve dinastije je bil Nabonid, sovladar svojega sina Belsazarja. Ta Belsazar je izpil Jehovino »čašo« leta 539 pr. n. št., ko so ga usmrtili, zatem ko je padel Babilon v roke perzijca Cira. Z uporabo šifre »Šešak« se je Jeremija izognil neposredne omembe Babilona v tistem času.
16. Kako so nekateri poskušali odbiti pijačo iz Božje »čaše«, toda kaj jim je Jeremija rekel?
16 Nekaj teh omenjenih kraljevin je morda nudilo odpor napadalnemu Nebukadnezarju z namenom, da bi preprečile izvršitev Božje zapovedi. Toda preroku Jeremiji je bilo rečeno, da jim pove v pouk: »Tako govori Jehova nad vojskami: ‚Morate piti! Zakaj glejte: začnem nesrečo pri mestu, ki se imenuje po mojem imenu; mar vam bo prizaneseno? Ne bo vam prizaneseno, zakaj meč pokličem nad vse prebivalce zemlje‘, govori Jehova nad vojskami.« (Jer. 25:28, 29, EI)
17. Kako so pokazali narodi, da nočejo piti iz »čaše« in mar jim bo to uspelo?
17 Od leta 1919 narodi odklanjajo pijačo iz simbolične »čaše« Jehovinega sporočila o njegovi jezi iz rok Jeremijevega razreda. Zato nastopajo proti Jehovinim pričam, razredu Jeremije in proti »veliki množici« njegovih sodelavcev, želijo jim celo prepovedati delovanje in svobodno širjenje tiskanih biblijskih sporočil. Toda vse brez uspeha! Vodeni z Jehovinim duhom imajo njegove poslušne Priče svoje sestanke podtalno in tako opravljajo tudi oznanjevanje o Kraljestvu. Tako bolj poslušajo Boga kakor ljudi, ki se Bogu upirajo. (Dej. ap. 4:19; 5:29) V bližnji bodočnosti bodo ti posvetni nasprotniki spoznali, da s tem, ko silijo Jehovine priče k podtalnemu delovanju, ne bodo preprečili, da svetovni vladarji ne bi pili iz »čaše« v Božji roki v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, ki se simbolično imenuje Harmagedon. (Razod. 16:13—16)
18. Za koga bo ta dan »velik« in kaj zato noče storiti razred Jeremije?
18 Ta dan bo »velik« za Jehovo, to bo zanj radosten dogodek, ker se bo boril za svojo vesoljno suverenost. V to bitko bo kot vrhovnega poveljnika poslal svojega Sina, ki je premagal svet, Jezusa Kristusa, da pridobi zmago, ki bo večja od vseh zmag babilonskega kralja Nebukadnezarja. (Razod. 19:11—21) To bo za Jehovo razlog, da vriska še radostneje kot veseli tlačilci grozdja ob trgatvi, da pripravijo vino, ki razveseljuje Božje in človekovo srce. (Razod. 19:11—15; Sodn. 9:12, 13) Jeremijev razred je prepričan v Jehovino zmago v Harmagedonu. Zato ne molči o prihajajočem opravičenju Jehovine suverenosti, čeprav vladarjem svetovnih narodov ta grenak napitek ne ugaja.
19. Kako Jeremijev razred hrabro oznanja, kar mu govori Jehova?
19 Današnji razred Jeremije hrabro izvaja zapoved, ki je bila dana preroku v prvem letu vladavine kralja Nebukadnezarja nad Babilonom: »Ti (Jeremija) prerokuj vse te besede in jim reci: ‚Rjove Jehova z višave, s svojega svetega prebivališča zaganja svoj glas. Močno rjove čez svoj pašnik, vriska kakor tlačilci. K vsem prebivalcem na Zemlji.‘« (Jer. 25:30, EI)
NAPITEK, ZARADI KATEREGA BODO NARODI »PONORELI«
20. Ali razred Jeremije le ‚napoveduje nesrečo‘ zaradi tega, kar bo Jehovina zmaga pomenila za narode?
20 Jehovin vzklik zmage se razlega v nebesih in na Zemlji. Razred Jeremije in njegovi sodelavci vnaprej opozarjajo na ta dogodek, čeprav bo Jehovina zmaga pomenila nesrečo za vse narode. Ali je zato razred Jeremije ‚samo napovedovalec nesreče‘? Ne! Sicer bi to bil tudi Bog Jehova, ki jim daje to vest. V svojem usmiljenju opozarjajoče pravi: »Tako govori Jehova nad vojskami: ‚Glej, nesreča se širi od naroda do naroda, silen vihar se vzdigne od koncev zemlje. Tisti dan bodo ležali od Jehove pobiti od enega konca zemlje do drugega. Ne bodo objokovani, ne bodo pobrani, ne bodo pokopani; za gnoj bodo na polju.« (Jer. 25:32, 33, EI)
21. Zakaj je lahko Jehova upravičeno prevzel odgovornost za pobite zaradi širjenja Nebukadnezarjevega kraljestva?
21 S temi besedami je Jehova napovedal Nebukadnezarjev zmagovalski pohod nad narodi, ki so nato prišli pod babilonsko kraljestvo. Jehova je dovolil Nebukadnezarju, da gre od naroda do naroda in zlomi vsak odpor z izvršilnim mečem, ki mu ga je dal v roke Jehova. Tako je Jehova prevzel odgovornost za pomorjene po babilonskih osvajalcih. Sam je žrtve babilonskih napadalcev imenoval »pobite od Jehove«. On je bil tisti, ki je navedel narode, da pijejo iz »čaše« napitek, zaradi katerega so ‚ponoreli‘. Če so ljudje to pripisovali Jehovi Bogu ali ne, svetovna zgodovina dovolj dobro pokazuje, da je kralj Nebukadnezar razširil babilonsko kraljestvo na mnogo večje področje kakor so ga imele prejšnje svetovne sile. Jehova je moral imeti nekaj s tem, ker je v prvem letu Nebukadnezarjeve vladavine napovedal takšno razširitev babilonskega kraljestva. (Jer. 25:1, 2; 32:1, 2; 52:29; 2. Kralj. 25:8; Jer. 52:12; Dan. 2:37, 38; 4:20—25)
22. Zakaj ne smemo želeti, da bi bili v prihajajoči »veliki stiski« med pobitimi od Jehove?
22 Kako pa bo s »pobitimi od Jehove« v bližajoči se »veliki stiski«, ki bo dosegla višek v »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu? Ali želimo biti med njimi? Ne! Ker bi biti usmrčen od Njega pomenilo, da je izvršil obsodbo nad nami.
23. Kako je bilo slikovito prikazano, kateri del tega sestava stvari bo v »veliki stiski« prvi propadel in zakaj prav on?
23 Ob izbruhu »velike stiske« se bodo vsi obsojeni narodi postavili proti Bogu Jeremijevega razreda. Med njimi bodo tudi narodi krščanstva, ker so tudi oni med nasprotniki in preganjalci Jehovinih prič. Krščanstvo bo prvi del tega sestava stvari, ki bo propadel, ker je sodobna protislika odpadlega Judovega kraljestva in Jeruzalema. Za primer tega je Judovo kraljestvo prvo izpilo »čašo« z »vinom srda«. Jehova je rekel, da bo z narodnostno nesrečo začel »pri mestu, ki se imenuje po njegovem imenu«. (Jer. 25:29) Poganom podobno »krščanstvo« je pred Bogom in Kristusom najodgovornejša religiozna organizacija, zato se bo pri njem začela svetovna nesreča, ki bo nato sprožila verižno reakcijo. To bo simbolični »vihar«, ki se ga ne more ublažiti z razbijanjem oblakov iz avionov.
24. Kaj pokazuje to, da se bo »vihar« dvignil »od koncev Zemlje«, in koliko bo njegovih žrtev?
24 Ta simbolični »vihar« prihaja »od koncev zemlje«, zato, ker bo nastal izven kraljestev obsojenih narodov. (Jer. 6:22) V sodobni izpolnitvi to v resnici pomeni, da prihaja iz nevidnega, nebeškega izvora, tako da bo to zares »Božje dejanje«. V »viharju«, ki bo zajel vso Zemljo, kakor je potop v Noetovih dneh pokril vso Zemljo, se bodo nabirale žrtve z enega konca Zemlje do drugega. Bodo lahko Jeremijev razred in »velika množica« njegovih sodelavcev vse te žrtve pokopali? Jehova bo uporabil svoje sile, da se bodo odstranila vsa ta trupla. (Razod. 19:11—21)
25. Katerim »tulečim« je bolje pripadati, če upoštevamo Jeremijo 25:34—38?
25 V tem dnevu »maščevanja Boga našega« bo bolje biti med tistimi, ki so jih zasmehovalci imenovali ‚napovedovalce nesreče‘, kakor med onimi, ki bodo vpili zaradi »velike stiske«. (Iza. 61:2; Razod. 7:14, 15; Mat. 24:21—30) »Tulite, pastirji, in vpijte in valjajte se po pepelu, vi prvaki črede! Kajti dopolnjeni so dnevi vaši, da boste poklani; in razkropim vas, ko popadate kakor drage posode. In pribežališče premine pastirjem in prilika rešiti se prvakom črede. Čuj! vpitje pastirjev in tuljenje prvakov črede; kajti Jehova pustoši njih pašnik. In podero se staje, ki imajo mir, zavoljo srdite jeze Jehovine. Zapustil je kakor mlad lev brlog svoj; kajti njih dežela je postala puščava pod ostrino pokončevalnega meča in od togote jeze Njegove.« (Jer. 25:34—38)
26. Kdo so »pastirji« in »prvaki črede« v tej prerokbi?
26 Ali nas ta prerokba sili, da pomislimo na duhovnike, ki se imenujejo dušebrižniki ali duhovni pastirji in njihove cerkvene skupščine, ki se imenujejo »črede«? Verjetno da, toda Jehova se ne obrača k religioznim voditeljem narodov. Hebrejski spisi posvetne vladarje imenujejo pastirje, njihova ljudstva ali podložnike pa črede. »Prvaki črede« so zato knezi ali drugi visoki uradniki narodnostne črede. Gotovo je tako tudi v Jeremiji 25:34—38, saj se v celotnem poglavju sploh ne omenja kakšnega duhovnika ali Levita. Tisti, ki jim Jeremija po naročilu izroča Jehovino »čašo«, so opisani kot »kralji«, »knezi« in »kraljestva«. (Jer. 25:18—26) Približujoča se svetovna »nesreča« in »vihar« ne bo zadela samo duhovnike in druge religiozne voditelje, temveč dokončno tudi posvetne vladarske elemente tega sestava stvari.
27. Kateri predstavniki »Šešaka« bodo pili iz »čaše« zadnji?
27 Tako bo »kralj v Šešaku« pil iz »čaše« šele za vsemi temi. Prerokba iz Jeremije 51:41 govori o tem, kakor da je že izpolnjeno: »Kako je bil Šešak zavzet in osvojena krasota vse zemlje! Kako je postal Babilon (groza) presenečenje med narodi!« (Jer. 25:26, EI; 27:7)
28. Za koga so »pastirji« in »prvaki« zaskrbljeni in kako bo oplenjen njihov »pašnik«?
28 Ti posvetni »pastirji« in »prvaki« bodo »tulili«, da, valjali se bodo po zemlji, toda samo iz sebičnih razlogov. Ko jih bo suvereni Gospod Jehova poklical na obračun v času »velike stiske«, bodo z žalostjo spoznali, da je prišel dan, ko bodo usmrčeni. Če bi bil kakšen način, ali prostor rešitve, kamor bi pobegnili, ne bi tako »tarnali«. Ne skrbi jih toliko, kaj se bo zgodilo z narodnostno »čredo«, temveč so bolj zaskrbljeni zaradi lastne smrti. Zapustiti bodo morali svoja odlično plačana delovna mesta in visoke položaje! Njihov »pašnik«, sestav stvari, s katerim so izkoriščali narodnostne črede, bo oplenjen, uničen. Kar je bilo prej zanje »mirno« bivališče, kjer so lahko s svojimi dobički uživali — bo sedaj brez življenja. Mrtva tišina bo ovila ograjena področja njihovih »čred«.
29. Zakaj bo Jehova takrat podoben mlademu grivastemu levu in kaj bo povzročilo vihtenje »meča«?
29 Jehovina jeza se bo vroče razplamtela, da bo proizvedel takšno svet obsegajoče »presenečenje«. On ni lev iz doline, ki bi ga z njegovega ležišča pregnala poplavljajoča voda reke Jordan. Ne, temveč »Jehova nad vojskami« je kakor neustrašeni lev, ki zapušča svoj »brlog« in napada kljub pastirjem na pašnikih. Po svojem Sinu — služabniku Jezusu Kristusu, vodi »meč« »bitke velikega dne Boga Vsemogočnega«. (Jer. 25:30, 38) Posvetni pastirji in poglavarji si ne bodo nikoli več opomogli od smrtonosnih ran njegovega ‚uničevalnega meča‘!
30. Kaj naj bi naredili sedaj zaradi tega, ker z ušesi vere slišimo Jehovino prerokbo?
30 Poslušaj! Ali z ušesi vere slišiš, kako je Jehovina prerokba vedno glasnejša? Po »donečih hodnikih« tega »časa konca« že slišimo iz napovedovane bodočnosti tuljenje vseh narodnostnih »pastirjev« skupaj z žalostnimi kriki »prvakov« ovcam podobnih ljudi. Kaj naj torej naredimo mi — poslušalci? Naslednje: dokler je še odprta pot rešitve in dokler se še lahko najde zavetje, ukrenimo nekaj! Poiščimo pristan v Jehovinem Kraljestvu pod njegovim imenovanim pastirjem, Jezusom Kristusom. (Ezek. 34:23; Jer. 23:5, 6)
(Ta serija člankov v zvezi z Jeremijevo prerokbo se bo ponovno pojavila v eni naslednjih izdaj Stražnega stolpa.)
[Slika na strani 27]
Po sodobnem razredu Jeremije Jehova sočutno opozarja pred prihajajočim vesoljnim »viharjem«