»Gorečnost za Jehovino hišo«

»Zakaj gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« (Ps. 69:9, EI)

1. Kakšna krepka vest se je oznanjevala pomladi leta 29 n. št.?

POMLAD je, leta 29 našega štetja. V Judejski pustinji se pojavi pozornost zbujajoča osebnost v obleki iz kamelje dlake in usnjenim pasom. To je Janez Krstnik. Poslušaj njegovo navdušeno vest: »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« Med tistimi, ki so prišli, da bi se krstili, je bilo veliko saducejev in farizejev. Janez govori brez olepšanja, ko razgalja religiozne hinavce. »Gadja zalega!« — jih imenuje. Jasno da spoznati, da bo prihajajoči Kralj krščeval s svetim duhom in z ognjem — pšenici podobne osebe bodo obvarovane, ničvrednemu plevelu podobne pa bodo zbrane za ognjeno sodbo večnega uničenja. (Mat. 3:2—12)

2. Kako je bil kralj predstavljen?

² Prišla je jesen in pojavil se je imenovani Kralj. Janez je to popolno osebo krstil in nanjo je prišel Božji duh v obliki goloba. Iz nebes se sliši Jehovin glas, ki govori: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« (Mat. 3:13—17)

3. a) Kakšne izzivalne besede je bilo slišati pomladi leta 30 n. št.? b) Kako je Božji maziljenec pokazal gorečnost za hišo svojega Očeta?

³ Zopet je pomlad, leta 30 n. št. Slavila se je pasha. Spet so se po Galileji razlegale te izziva polne besede: »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mat. 4:17) Kdo je oznanjevalec tega kraljestva? Nihče drug kakor sam maziljeni Kralj, ki se je sedaj približal. V Jeruzalemu je ob pashi pokazal svojo ljubezen do pravičnosti, ko je spodil iz Jehovinega templja vse tiste trgovce, ki so oboževanje Boga hoteli skomercializirati. Tedaj so se učenci tega moža, Jezusa, spomnili, da je napisal psalmist o njem: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« (Ps. 69:9, EI; Jan. 2:13—17)

GOREČNOST V MOLITVI IN DELIH

4. Kako je Jezus pokazal, da je zelo zainteresiran za opravičenje imena svojega Očeta?

⁴ Jezus je bil vedno goreč za Jehovino ime in ugled. Naučil je svoje učence moliti, da se to ime časti ali posveti. (Luk. 11:2) Preden se je poslovil od svojih učencev, je v molitvi k Jehovi rekel: »In oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.« (Jan. 17:26) Jezus se je zelo zanimal za to, da se ime njegovega Očeta očisti vsake sramote, da se opraviči.

5. a) Na kaj je bila osredotočena Jezusova služba? b) Za kakšen drugi koristen namen je še prišel?

⁵ Ta služabnik, ki je utiral pot, je prišel z vestjo, ki je pretresla svet. (Primerjaj Hebrejcem 2:10; 12:2.) Bil je aktiven oznanjevalec Božjega Kraljestva, za katerega je učil svoje učence moliti, »pridi kraljestvo tvoje.« Ob isti priložnosti je na gori v Galileji svetoval svojim poslušalcem, naj svojega srca ne usmerijo na materialne stvari, temveč naj ‚najprej iščejo Božje kraljestvo in njegovo pravičnost‘. (Mat. 6:10, 19—21, 24—34) Jezus je prišel služit človeštvu, čigar bodoči Kralj je. Prišel je tudi, »da dá življenje svoje (dušo) v odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28) Vsi, ki bodo verovali v njegovo odkupno žrtev, bodo dobili večno življenje v njegovem Kraljestvu. (Jan. 17:3)

6. Kje in kako je Jezus oznanjeval in s kakšnim zglednim stališčem?

⁶ Kako veličastna »dobra vest« je to bila! Jezus je oznanjeval to vest vzdolž in počez po Palestini. Oznanjeval je na obronkih gričev, v privatnih hišah, v sinagogah, v templju, na morski obali in drugih javnih mestih.a Tudi je čudežno ozdravljal in pokazal, kako bo v svojem Kraljestvu zdravil celotno človeštvo na Zemlji. Tako bo ljudi privedel k popolnemu življenju v raju. V poročilu piše:

»In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij Kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost. Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Mat. 9:35—38)

Kako so bile te molitve in prošnje za »delavce« uslišane?

VEČ ‚DELAVCEV ZA ŽETEV‘

7. a) Kako so dvanajsteri učenci izvrševali svoje delo? b) Kje so iskali vredne osebe?

⁷ Jezus sam je začel to izpolnjevati, ko je poučil in poslal dvanajst učencev na oznanjevanje. In kako so ti opravljali svoje delo? Z enako gorečnostjo kakor jim je pokazal njihov Učitelj! Rekel jim je: »V katerokoli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo v njej je vreden.« To je zahtevalo, da so šli po hišah in iskali »vredne« osebe, ki bodo poslušale »dobro vest«. Tako so ti učenci našli tudi prenočišče. Vendar jim nekatera mesta niso nudila gostoljubja, zato je Jezus rekel: »In če je hiša vredna, naj pride vaš mir nanjo; če pa ni vredna, naj se vrne vaš mir k vam. In če vas kdo ne sprejme in tudi ne posluša besed vaših, odidite iz tiste hiše ali tistega mesta in otresite prah z nog svojih.« (Mat. 10:11—15; Luk. 9:1—6)

8. a) Kaj nadalje pokazuje, da so obiskovali ljudi po hišah? b) Kako je bilo takrat, kakor je tudi sedaj, gostiteljevo prijazno stališče blagoslovljeno?

⁸ Tisti, ki so dvanajstorico prijazno sprejeli, so bili blagoslovljeni od Jehove po njegovem Sinu, tako kakor je Jezus rekel svojim učencem:

»Kdor sprejme vas, sprejme mene, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. ... In če kdo napoji enega od teh malih samo s kupico studenčnice v ime učenca, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega.« (Mat. 10:40—42)

Kot takrat, se tudi v našem času pogosto zgodi, da gostiteljevo ponižno in pozorno stališče odpre pot k duhovnim blagoslovom z upanjem na večno življenje. (Primerjaj Matevž 25:34—40.)

9. Kje so sedemdeseteri opravljali žetveno dejavnost in s kakšnim dvojnim uspehom?

⁹ Zato »izvoli Gospod še drugih sedemdeset in jih pošlje po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto ali kraj, kamor je imel sam priti«. Poročilo nam ne pove, če so šli v sinagoge ali na trge, toda bili so poučeni, naj gredo po hišah, k ljudem. Jezus jim je rekel: »V katerokoli hišo pa pridete, najprej recite: Mir tej hiši! In če je tu sin miru, bo počival mir vaš na njem; če pa ne, se vrne zopet k vam.« Učenci so hvaležno sprejeli gostoljubje tistih gospodarjev, ki so poslušali »dobro vest«. Če pa bi neka hiša, ali celo vse mesto, zavrnili in ne poslušali vesti, so morali učenci vsaj opozoriti v opomin: »Približalo se je k vam kraljestvo Božje.« Zato so postavili zgled, ki ga danes posnemajo Jehovine priče. Vpeljali so dvojno delo: poučevanje tistih družin, ki so jih rade sprejele, in opozarjanje tistih, ki so prezirali »dobro vest« o prihajajoči Božji sodbi. (Luk. 10:1—16)

10. Kako se lahko Jehovine priče danes veselijo, podobno sedemdeseterim?

¹⁰ Poročilo nam pove, da se je ‚sedemdesetorica vrnila vesela‘, ker so jim bili v Jezusovem imenu tudi demoni pokorni. Toda Kristus je pokazal, da naj bi se njegovi učenci raje veselili svojega upanja na nebeško življenje in duhovno prosvetljenost. (Luk. 10:17—24) Podobno imajo tudi danes kristjani, ki sodelujejo v poučevanju in oznanjevanju po hišah, razlog, da so zelo srečni zaradi svojega odnosa z Bogom, spoznanja njegovih namenov, kakor tudi zato, ker Jehova blagoslavlja njihov trud oznanjevanja »dobre vesti« drugim.

»RADOST V SVETEM DUHU«

11. Kako je nova krščanska skupščina reagirala na preganjanja?

¹¹ Prizorišče se premesti na binkošti, leta 33 n. št. in dalje. Odgovornost oznanjevanja »dobre vesti« je imela novoosnovana krščanska skupščina, ki se je medtem soočila s preganjanji. Toda ta so služila le za to, da je poglobila cenjenje svoje naloge, podpiranja Jehovine suverenosti in oznanjevanja njegovega Kraljestva po Kristusu. Peter in Janez sta pogumno izjavila: »Ne moreva namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« Skupaj z drugimi verniki sta hvalila Jehovo in molila k njemu takole: »O Jehova, ti si Bog, ki si ustvaril nebo in Zemljo in morje in vse, kar je v njih.« (Dej. ap. 4:18—24)

12. Kakšno zgledno stališče so zavzeli apostoli, ko so se soočili s preganjanji in s kakšnim rezultatom?

¹² Ko je prišel na Kristusove naslednike nadaljnji val preganjanj, so pred religioznim Sinedrijem hrabro pričali:

»Boga je treba bolj poslušati nego ljudi. Bog očetov naših je obudil Jezusa, ki ste ga vi obesili na les in umorili. Tega je Bog z desnico svojo povišal za Kneza in Zveličarja, da dodeli Izraelu izpokorjenje in odpuščenje grehov. In mi smo mu priče teh reči in tudi sveti duh, katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu.« (Dej. ap. 5:29—32)

Dokler bi ti apostoli ostali neomajni v podpiranju suverenega Gospoda Jehove in njegovega glavnega Zastopnika, Jezusa Kristusa, bi imeli svetega duha, ki bi jim pomagal pri oznanjevanju in poučevanju.

13. Kako lahko kristjani do današnjega dne ohranjajo »radost v svetem duhu«?

¹³ V tem kritičnem razdobju ni bilo časa za razprave o hrani in drugih malenkostih. Bili so združeni v trdne vrste in za sovražnika so morali predstavljati enotno bojno črto. Pri tem so občutili to, kar je pozneje pisal Pavel: »Zakaj kraljestvo Božje (je) ... pravičnost in mir in radost v svetem duhu.« (Rim. 14:17) Do danes je kristjanom, ki pogumno oznanjajo Jehovino suverenost in kraljestvo ter podpirajo pravična načela skupaj s svojimi brati, zagotovljena pomoč svetega duha in radost pri delu. (Primerjaj Matevž 25:21.)

NEUTRUDNO NADALJEVATI

14. Kako so ti učenci izvrševali Božjo nalogo, čeprav jim je bilo zapovedano, naj »ne govorijo«?

¹⁴ »Dobra vest« se je širila kakor ogenj. Radost in gorečnost apostolov ni zamrla. Ko so farizeji sprejeli nasvet učenika postave Gamaliela, naj ‚jih pustijo, da odidejo‘, so »šli izpred velikega zbora in se veselili, da so bili spoznani za vredne, trpeti sramoto za ime njegovo (Jezusovo)«. Kako pa so reagirali na zapoved Sinedrija, naj »ne govorijo o imenu Jezusovem«? Poročilo nam pove, da »niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelij o Jezusu, da je Kristus«. (Dej. ap. 5:38 do 42)

15. Katero osnovno dejavnost opravljamo po vzoru apostolov, čeprav so nekatere veje službe danes drugačne?

¹⁵ Podobno apostolom, tudi mi tam, kjer je dovoljeno, iščemo »od hiše do hiše« tiste, ki so vredni, da sprejmejo »dobro vest«. Ko jih najdemo, jih lahko ponovno obiščemo in jim pomagamo z brezplačnim biblijskim študijem na domu. Nekatere veje naše službe so seveda drugačne od takratnih, ker ne hodimo oznanjevat v sinagoge in templje. Tudi imamo danes tiskane stvari, avtomobile in druga prometna sredstva, da lahko opravljamo svoje delo. Zato so obiski v hišah čudovit način za širjenje vesti v tiskani obliki in za ponovno poučevanje o Božji besedi vseh tistih, ki »dobri vesti« prisluhnejo.

‚NIČESAR IZPUSTITI‘

16. a) Kje je Pavel oznanjal in poučeval? b) Kaj pokazuje, da je Pavel ponovno obiskoval ljudi po hišah, podobno kakor delamo danes mi?

¹⁶ Apostol Pavel je dober zgled tudi v javnem oznanjevanju. V sinagogah, na trgih, obalah rek — kjerkoli je lahko našel Hebrejce in tujce, da bi z njimi govoril — je Pavel oznanjeval. Dve leti je dnevno govoril novim »učencem« v šolski predavalnici v Efezu. (Dej. ap. 16:13; 18:4; 19:9) Pozneje je Pavel tistim, ki so postali starešine v Efezu, rekel: »Od prvega dne, ko sem prišel v Azijo ... nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil in vas učil očitno in po hišah, pričujoč.« Komu? Ali samo tistim, ki so pozneje postali starešine? Ne, ker Pavel dodaja, da je oznanjeval »Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa«. Med tistimi, ki jih je Pavel poučeval »javno in po hišah« na začetku misionarske službe v Efezu, so bili tudi novi, ki so potrebovali spoznanje o osnovnih naukih o kesanju in veri. (Dej. ap. 20:18—21; 18:19; 19:1—7; primerjaj Hebrejcem 6:1.)

17. a) Zakaj se v mnogih prevodih Biblije prevaja grški besedi kat oikous z izrazom »od hiše do hiše«? b) Kaj vse vključuje krščansko pričevanje, kot pokazuje Pavlovo ‚temeljito oznanjevanje‘?

¹⁷ Izraz »od hiše do hiše« (v naših prevodih Biblije piše »po hišah«) poteka iz grškega izraza kat oikous. Čeprav je ta izraz preveden tudi na druge načine (kakor na primer v naših prevodih), uporabljajo najbolj znani prevodi Biblije izraz »od hiše do hiše«.b To pa zato, ker ima grški predlog kata »razdelilen« značaj. (Primerjaj podobno uporabo predloga kata v Luk. 8:1, EI »od mesta do mesta«, »od vasi do vasi« in Dejanja apostolov 15:21 — »iz mesta v mesto«, naš prevod »po vseh mestih«). Zato lahko rečemo, da je Pavlovo ‚temeljito pričevanje‘ bilo razdeljeno od hiše do hiše. Biblijski učenjak dr. A. T. Robertson Dejanja apostolov 20:20 takole komentira:

»Po hišah. To je beseda, ki pove, da je ta največji od vseh oznanjevalcev oznanjeval od hiše do hiše in ni opravljal samo družabne obiske.«

Kakor je Pavel »temeljito oznanjeval«, tako iščejo tudi danes kristjani družine, ki so duhovno naklonjene, jih ponovno obiskujejo po hišah in preučujejo z zainteresiranimi osebami. Pozneje, če je potrebno, opravljajo zvesti nadzorniki pastirske obiske.c

18. Zakaj apostol Pavel in njegovi tovariši niso ničesar izpustili v oznanjevanju in poučevanju od hiše do hiše?

¹⁸ Dober razlog so imeli za to, da Pavel in drugi kristjani niso ‚ničesar izpustili‘ v oznanjevanju in poučevanju od hiše do hiše. Čas je bil kritičen. Židovskemu sestavu stvari se je naglo bližal konec. Rimski cesarji so spodbujali k malikovanju. Ljudje, ki so oboževali mnoga božanstva, so občutili nujno potrebo, da poiščejo Boga, »ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem« in ki »sedaj ukazuje, ... vsem ljudem povsod, naj se izpokore«. (Dej. ap. 17:22—31)

19. a) Zakaj je danes tako nujno potrebno oznanjevanje od hiše do hiše in tudi drugi načini? b) Kako bi se naj odražala naša ‚trdnost v veri‘?

¹⁹ Danes je nujno potrebno ‚temeljito oznanjevati‘ od hiše do hiše, priložnostno na trgih, na ponovnih obiskih in rednih biblijskih študijih na domu. Kakor v dneh apostola Pavla, se tudi danes ta »dobra vest« oznanja »vsem stvarjenjem pod nebom«. Še dalje je potrebno intenzivno naprezanje, preden pride »velika stiska«. Kakor je rekel Pavel kristjanom v Kolosah, je potrebno za vse nas, da ostanemo »v veri utrjeni in stanovitni, in se ne ganemo od upanja evangelija«. (Kol. 1:23; Mat. 24:21)

20. Kako nam je lahko oznanjevanje iz vse duše od hiše do hiše v zaščito?

²⁰ Kakor v Rimskem cesarstvu, tako je tudi danes cilj pritiska tega sveta, da bi se kristjani predali uživanju takoimenovani »rekreaciji« in nemorali brezbožnih ljudi — tistih, »ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa« — tistih, ki »bodo trpeli kazen, večno pogubo«. (2. Tes. 1:6—9) Naša zaščita je v delu, kakor je to bilo tudi pri Pavlu in drugih gorečih kristjanih — v stalni zaposlitvi v Gospodovem delu in to »iz vse duše, kakor Jehovi in ne ljudem«. (1. Kor. 15:58; Kol. 3:23) Veliko radost in zadovoljstvo občutimo, če delamo po zgledu apostola Pavla in drugih v skupščini v prvem stoletju, javno in »od hiše do hiše« ter ‚temeljito oznanjujemo‘, da bi mogli drugi izvedeti za »spreobrnjenje k Bogu in veri v Gospoda našega Jezusa Kristusa«. (Dej. ap. 20:20, 21) Medtem ko tako služimo, naj bi se tudi za nas vedno govorilo tako, kakor se je govorilo za našega Učitelja: »Gorečnost za hišo tvojo (Jehovino) me razjeda«. (Jan. 2:17)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 5]

Kakor Jezusovi apostoli, tudi današnji kristjani iščejo »od hiše do hiše« tiste, ki so vredni »dobre vesti«