Kadar občutimo skrb drugih
»NIMAM telesnih sorodnikov. ... Sama zase skrbim in od nikogar nimam nobene pomoči, toda verjemite mi, mnogokrat bi jo potrebovala. ... Kakršnakoli pozornost, vseeno, kako mala je, nas zelo gane. Ponižno bi jo cenila.«
Tako je pisala starejša žena. Podobno kot ona so mnoge starejše osebe često zelo hvaležne, ko drugi skrbijo zanje.
Vendar je tako tudi z mnogimi mlajšimi posamezniki. Mlada oseba je pisala svojim prijateljem: »Rada bi se vama zahvalila, da sta bila tako prijazna in obzirna in sta nas »mlade« vzela s seboj, nam dala svoj čas, da smo se lepo imeli.« Mala skupina je dan preživela v prijetnem in izgrajujočem ozračju. Očitno je bil ta dogodek vreden spomina in pismeno so se zahvalili obzirnemu zakonskemu paru za ‚tako veliko skrb‘.
POZORNOST RESNIČNO POMAGA
Tisti, ki se jim izkazuje pozornost, imajo pogosto veliko korist, kadar drugi skrbijo zanje. Lahko so, na primer ohrabreni. Druga mlada žena je pisala svoji duhovni sestri: »Spodbudila si me, da sem bila razpoložena za šivanje ali kuhanje, in nikoli me nisi kritizirala. ... Zelo te imam rada kot krščansko sestro.« Da, spodbujanje h koristnim delom — posebno še k duhovnim stvarem — lahko koristi. (Dej. ap. 11:23; 1. Petr. 5:12)
Da, prizadevnost pomaga še na druge načine. Morda je potrebno vodstvo, in gotovo je veliko lažje sprejeti zdrav nasvet, če tisti, ki ga sprejema, ve, da svetovalec zanj resnično skrbi. Krščanski starešina je bil zadovoljen, ko je dobil pismo. Rekel je: »Hvala za vse ... vodstvo in čas in skrb.« Apostol Pavel je vsekakor skrbel za svoje sobrate, ker je pisal: »Razen tega, kar je zunanjega, je vsakdanji naval do mene, skrb za vse skupščine (NS). Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo?« (2. Kor. 11:28, 29)
Kadar se skrbi za druge, obstajajo še dodatne koristi — ki niso tako očitne. Prej omenjenemu zakonskemu paru je pisala mlada žena: »Karkoli bi storila za vaju, ne bi bilo dovolj. Upam, da nobenega od vaju ne bom nikoli prizadela.« Da, prijaznost rodi prijaznost in ljudi zbliža. Še več, kadar veš, da drugi skrbijo zate, boš brez dvoma želel, da jih nikoli ne razočaraš ali prizadeneš. Pozornost je lahko še dodatna spodbuda za ohranitev prijaznega, Bogu predanega načina življenja.
POKAZATI SKRB
Kako pa lahko pokažeš, da si zaskrbljen za druge? Nedvomno je veliko načinov, toda oglej si jih le nekaj.
»Bodite pa med seboj blagi, milosrčni«, je pisal apostol Pavel. (Efež. 4:32) Rekel je tudi: »Bratoljubje ostani med vami. Gostoljubnosti ne pozabite.« (Hebr. 13:1, 2) Bodi zares vedno prijazen, sočuten, ljubeč in gostoljuben. Tako pokažeš, da skrbiš za druge.
Mar ni zaželeno, kadar na primer izkazuješ gostoljubje, da vključiš osebe raznih starosti in položajev, ne le tiste, ki so tvojih let in stanu? Jezus Kristus je nekoč rekel: »Kadar napraviš gostijo, povabi siromake, kruljave, hrome, slepce, in srečen boš (NS), ker ti nimajo s čim povrniti; povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnih.« (Luk. 14:13, 14) V vsakem primeru se spomni tistih, ki so manj srečni, med njimi so lahko vdove in vdovci, ki bi se tvoje družbe veselili.
Seveda ti morda tvoja sredstva ne dovoljujejo, da prirediš gostijo. Toda to te naj ne vznemirja. Navdihnjeni pregovor pravi: »Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.« (Preg. 15:17) Ko je ob neki priliki Jezus Kristus obiskal svoje prijatelje, tudi Marijo in Marto v Betaniji, je poudaril neposredno vrednost duhovnih stvari. In kaj je bilo s hrano? »Marta, Marta«, je rekel Jezus, »skrbiš in trudiš se za mnogo; le eno pa je potrebno.« (Luk. 10:38—42) Da, Jezus bi se bil zadovoljil z eno samo jedjo, tako da bi lahko Marta kakor tudi pozorna Marija imeli korist iz njegovega poučevanja.
Kristjani lahko pokažejo, da skrbijo za druge tako, da se družijo z njimi. Takšne priložnosti se lahko pomnijo, če se izkoristijo za pripovedovanje lepih doživljajev iz službe Bogu, za medsebojno spodbujanje z zdravimi, duhovno izgrajujočimi pogovori, skupinskim branjem Biblije ali razgovori o Bibliji. Starejši in mlajši lahko imajo korist od teh stvari in pogosto čas mimogrede mine. Prijateljstva se utrjujejo in tisti, ki so bili v takšni družbi, se lahko še dolgo spominjajo prijetnih ur, preživetih v družbi bratov in sester.
Kako pa je s tistimi, ki so bili deležni gostoljubja ali prijaznosti? Kako prav je, da izrazijo svoje globoko cenjenje! S tem pokažejo, da so tudi oni pozorni. »Glede na čas, ki smo ga preživeli skupaj«, je pisala mlada oseba svojim prijateljem, »mislim, da kot kristjani ne bi smeli zamuditi nobene priložnosti, da si povemo, kako cenimo prijateljstvo. Pomagali ste mi na mnogo načinov, včasih tako, da se tega niste niti zavedali.«
Tisti, ki se iz pravilnih nagibov zanimajo za druge, ne zahtevajo, da so za svoj trud pohvaljeni. Vendar so, ker se razdajejo, nagrajeni, ker je Jezus rekel, da je »veliko bolje dati nego vzeti«. (Dej. ap. 20:35) Zato imata oba — tisti, ki daje in tisti, ki sprejema — korist od obzirnih besed in dejanj. Kolikšen blagoslov je, če skrbimo za druge!
»Vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.« — 1. Petrov 5:7.