Kdo bo povzročil, da bo dan obračuna ugoden za nas?
»Kaj počnem, če vstane Bog mogočni, in ko bo preiskoval, kaj mu odgovorim?« (Job 31:14)
1. Zakaj vsi, ki nemočno trpimo zaradi slabih okoliščin, hrepenimo po dnevu obračuna v našem času in v kakšnem merilu?
DAN obračuna je dobra stvar. Mnogo nas je, ki hrepenimo, da se stvari razčistijo v korist vsakogar. Da, takšen dan lahko samo pozdravimo. Prizadeti smo zaradi krivic, zatiranja, varanja in ne moremo si pomagati in se osvoboditi. Prestopnikov ne moremo poklicati na sodbo. Tolažimo se z dejstvom, da bo prišel »dan sodbe«. Tako bo končno le izvajana pravičnost. Da bi se to vendarle zgodilo v našem času — in v svetovnem merilu! To bo prineslo korist vsem, ki trpijo zaradi krivice.
2. Kaj lahko rečemo o družbenem in naravnem okolju in kakšen strah nam to povzroča?
2 Današnje življenjske razmere so slabe. Celo naše naravno okolje je onesnaženo in uničeno. Zaradi tega bo kmalu prišel dan obračuna — tako pravijo strokovnjaki za okolje. Človeška družba ne more več motiti naravnega ravnotežja Zemlje, ne da bi trpeli posledice. Človeški družbi preti smrt, ker Zemlja ni več primerna za življenje.
3. Kaj lahko rečemo o obračunu glede morale, vojne pripravljenosti in glede področja, ki velja kot sveto in nedotakljivo?
3 Tudi zaradi upadanja morale v vseh deželah si lahko mislimo, da se bliža dan obračuna. Enako je zaradi oboroževalne tekme, ker je osmi biblijski kralj ne more uspešno zadržati, vsi narodi se namreč opirajo na vojno moč. Vendar obstaja še drugo področje, ki mora prav tako biti poklicano na odgovornost. Mnogim se zdi to področje sveto in nedotakljivo. Kaj je to? To je religija.
4. Zakaj religija zasluži, da se jo pokliče na obračun in kakšna bo posledica tega?
4 Vedno več ljudi izloča religijo iz svojega življenja kot nekaj nepomembnega, neuporabnega in celo škodljivega. Religija pa je vseeno ena od prevladujočih sil v življenju ljudi. Le malokdo, če sploh kdo, lahko uide njenemu vplivu. Odgovorna je za mnoge hudobne postopke ljudi in ljudstev in zasluži, da jo doleti dan obračuna. Ko se bo to zgodilo, bo stotine milijonov ljudi presenečenih, in konec bo strašen.
5. a) Zakaj je religija dokazala, da je največja razdiralna sila na Zemlji? b) Zakaj mnoge religije krščanstva in ostalega sveta ne morejo biti resnične in pravilne?
5 Religija je v človeški zgodovini na Zemlji dokazala, da je največja razdiralna sila. Ločevala je rase, narode, narodnosti, plemena in celo družinske člane. S tem je povzročila neenotnost med ljudmi. Religiozne razlike so pripeljale do ogorčenega sovraštva in predsodkov, in na žalost, tudi do silovitih sporov, do smrtnega sovraštva skozi stoletja — vse do danes. Tisti del religioznega sveta, ki je znan kot krščanski, ni izjema. Pravzaprav je krščanstvo v tem pogledu najbolj izstopalo. Zaradi ostudnih vojn je bilo njegovo kraljestvo preplavljeno z morjem človeške krvi. Odgovorna za to je njegova razdeljenost v stotine religioznih ločin in veroizpovedi. Ta neenotnost že sama po sebi dokazuje, da ni tisto, kar zase trdi, da je krščanstvo. Krščanska zmešnjava religij in druge religije iz sveta, ne morejo biti vse pravilne. Resnica je brezpogojno ena, čista, ker je v soglasju sama s seboj.
6. a) Zakaj se morajo danes vsi narodi soočiti z dnevom obračuna in to naenkrat? b) Kakšno mora biti Bitje, ki bo obračunavalo z narodi?
6 Religiozno neskladje, okolje, moralna merila, upravljanje človeških zadev — v posledice teh stvari so vključeni vsi narodi. Nobeno ljudstvo se ni pokazalo kot brezhibno. Vsi so se izkazali kot kršilci pravilnega obnašanja in vladanja. V soglasju s primeri iz človeške zgodovine, se morajo vsi narodi srečati z dnevom obračuna. Samo, da se bodo sedaj z vsemi hitrimi sredstvi občevanja in prometa in s takšno medsebojno odvisnostjo, vsi narodi naenkrat soočili s tem dnevom obračuna. Kdo jih bo sodil? Njihov narodnostni bog ali več bogov? Bo to takoimenovana »sveta krava« znanosti? Osmi biblijski kralj ali kakšno mednarodno zastopstvo za urejanje odnosov med totalitarnimi in kapitalističnimi narodi, ali med delavci in upravljalci? Nikakor, ker je prav neuspeh v teh zadevah pripeljal človeštvo v sedanji težaven položaj. Logično je torej, da mora biti neko inteligentno Bitje, ki je več kot primerno za rešitev vseh globoko ukoreninjenih težav ljudi in ki je nepristransko do ras in narodov, da je vsemogočno in razumno Bitje, ki lahko ta dan obračuna obrne v osvoboditev vseh, ki ljubijo pravičnost.
KAJ JE POTREBNO ZA PRAVIČEN OBRAČUN
7. a) V kakšnem stanju bodo narodi na dan obračuna, o katerem govorimo? b) Kakšen Sodnik bi bil primeren za obračunavanje?
7 Tukaj se ne govori o nekem namišljenem »dnevu sodbe« v duhovnem svetu po smrti ljudi. Govorimo o dnevu obračuna, s katerim se bodo soočili vsi narodi, medtem ko bodo še uspešni in ko se bodo trudili utrditi svojo oblast z vladavinami, ki jim ugajajo. Bodo narodi preživeli dan preiskovanja in polaganja računov nadčloveškemu vrhovnemu Sodniku, ki so mu odgovorni? To je vprašanje, ki nas zanima kot posameznike, ker pripadamo narodom, ki nosijo krivdo. Za to si za ta dan obračuna želimo sodnika, ki je višji od vseh nebogljenih narodnostnih bogov. Želimo Nekoga, ki se ne boji oboroženih svetovnih velesil.
8. a) Koga si naša srca želijo za končnega Sodnika in Izvršilca sodbe? b) Katere stvari v zvezi z nebesi in Zemljo ne moremo imeti za logične brez tega Bitja?
8 Da, naša srca nagonsko želijo, da Najvišje Bitje vsega vesolja služi kot končni Sodnik in Izvršilec sodbe. Ko pričnemo o tem razmišljati, se vprašamo: Kaj bi bilo ne le z našo drobceno Zemljo, temveč s celotnim vesoljem, brez takšnega Najvišjega Bitja, splošnega Suverena? Kako bi prišla do izraza harmonija, red in preciznost v našem vesolju, če ne bi bilo takšnega vsestranskega Zakonodajalca? Kje bi bilo sodelovanje vseh medsebojno odvisnih stvari, ki sestavljajo naše naravno okolje, brez takšnega Oblikovalca, Stvarnika, ki je izvor življenja vseh živali, rastlin in človeških stvarjenj. Teh stvari ne bi bilo nikjer. Brez tega Najvišjega, Vsemočnega Bitja nikakor ne bi bilo življenja!
9. a) Kako sta prikazana večen obstoj in dejavnost tega Bitja? b) Kako ga je Mojzes upravičeno imenoval in v kakšnem odnosu je z vsemi narodnostnimi skupinami?
9 To Bitje ni bilo prisiljeno nastati iz nič zaradi same potrebe po takšnem bitju, temveč obstoj vsega pred ustvaritvijo človeka na Zemlji dokazuje in pokazuje na Njegov večen obstoj in dejavnost. Upravičeno je imenovan »Bog bogov in gospodov Gospod«. Tako ga je imenoval Mojzes, najuglednejši zakonodajalec in pravnik starega časa. Mojzes je lahko tako razumno primerjal iz izkušenj, saj je poznal bogove starega Egipta in bil tudi šolan v »vsej modrosti Egipčanov«. (5. Moj. 10:17; Dej. ap. 7:22) Stoletja pozneje je bilo vrhovno sodišče v stari Grčiji, v Atenah na Marsovem griču, opozorjeno na tega vsemogočnega Boga. To je bilo takrat, ko je krščanski apostol Pavel rekel temu sodišču: »Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, ... je naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje.« (Dej. ap. 17:24—26) Ker je višji od vseh narodnostnih skupin, je imenovan »Kralj narodov«. (Jer. 10:7)
10. Zakaj je »Kralj narodov« sposoben sprejeti za svoje nasprotnike vse današnje vojne politične velesile?
10 Več o tem najvišjem Bogu lahko preberemo v sveti knjigi, ki so jo pisali Mojzes, Pavel in drugi možje. Ti so bili v mnogih primerih priče dogodkom, o katerih so pisali za nas danes. Noben narod ni zmožen, da bi se upiral temu Bogu, ki je bil sposoben pokazati svojo premoč nad svetovnimi silami, kot so bile stari Egipt, Asirija in Babilon. Nespametno bi bilo misliti, da je bil on samo eden izmed bogov minule zgodovine in da je prenehal obstojati, ko se je končalo s pisanjem Biblije pred 19. stoletji. Ta Bog je nesmrten, samoeksistenten. Danes je sposoben sprejeti za nasprotnike vse mogočne politične velesile našega sodobnega sveta. Kot »Kralj narodov« jih bo poklical na obračun. To bo v večno dobro vsem, ki ljubijo pravičnost in dobroto.
BOŽJI ZASTOPNIK, S KATERIM JE TREBA RAČUNATI
11. Koga je Bog po Dejanjih apostolov 17:31 določil za dan obračuna in s kakšnim jamstvom?
11 Za ta prihajajoči dan obračuna je Bog imenoval osebnega predstavnika, pomožnega Sodnika. Krščanski apostol Pavel se je skliceval nanj, ko je v nadaljevanju govora sodnemu zboru na Marsovem griču v Atenah (Grčija), dejal: »Ker je (Bog) določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil iz mrtvih.« (Dej. ap. 17:31)
12. Zakaj se tega jamstva ne bi smelo omalovaževati, kakor so naredili grški sodniki, ki so poslušali Pavla?
12 Kakšno pomembnejše »jamstvo« bi vsemogočni Bog lahko dal ob določitvi dneva sodbe prebivalcev Zemlje, od tega, da je obudil iz mrtvih svojega pomožnega sodnika? Če imamo morda drugačno religiozno gledišče, ne bi smeli gledati na to Božje jamstvo kot na nekaj nezanimivega, kot je to storila večina članov vrhovnega sodišča na Marsovem griču. To »jamstvo« je priskrbel »Kralj narodov«. Temu se ne smemo posmehovati kot nečemu, kar je neznanstveno in smešno. V prvem stoletju n. št. je bilo več kot petsto prič, med njimi tudi apostol Pavel, ki so potrdile, da je dal Bog to »jamstvo«.
13., 14. a) Zakaj obujeni Jezus Kristus kot dokaz Božjega jamstva danes ni tukaj na Zemlji? b) Zakaj Bog ni ostal v svojem duhovnem kraljestvu sam, podoben puščavniku?
13 »Mož«, čigar vstajenje iz mrtvih je »jamstvo« za prihod dneva sodbe, je Jezus Kristus. (1. Kor. 15:3—8, 12—20) Razlog, da danes ni na Zemlji, je to, da je žrtvoval svoje popolno človeško življenje in bil obujen, da bi tudi vsi mrtvi lahko bili obujeni in bi dobili priložnost doseči neskončno življenje na očiščeni Zemlji, spremenjeni v raj. Za nagrado je bil povzdignjen v nebesa, kjer je na desnici vrhovnega Sodnika, Boga, ki ima moč obujanja. Jezus Kristus je govoril o sebi kot o »edinorojenem« Božjem Sinu in, da je »Začetek stvarjenja Božjega«. (Jan. 3:16; Razod. 3:14) Zakaj?
14 Zato, ker je bil prvo Božje stvarjenje v nebesih in ga je Bog zatem uporabljal kot sodelavca pri ustvarjanju drugega stvarstva, tudi naše Zemlje in njenih prvih prebivalcev, Adama in Eve. (Kol. 1:15—18) Nevidni nebeški angeli so bili ustvarjeni pred ljudmi. Ker je ustvaril svojega »edinorojenega Sina« in vse svete angele, Bog v svojem duhovnem kraljestvu ni ostal sam, podoben puščavniku. Po biblijskem poročilu je teh nadčloveških stvarjenj, angelov, na stotine milijonov. (Ps. 104:4; Dan. 7:9, 10; Hebr. 1:7; 12:22)
15. Kako je postal edinorojeni Božji Sin ‚nižji od angelov‘?
15 Te miriade angelov so v pripravljenosti, da na Božji znak in poziv ob dnevu obračuna z zemeljskimi narodi postopajo. Tudi oni so v službi pomožnega Sodnika, po katerem bo Bog sodil naseljeni Zemlji ob določenem dnevu. (Mat. 25:31, 32) Ko je Bog čudežno poslal svojega edinorojenega Sina, da postane popolni človek na Zemlji, tako da ga je rodila hebrejska devica, je postal ta Božji Sin ‚nižji od angelov‘. (Hebr. 2:9; Ps. 8:4, 5)
16. Kakšen položaj je dobil Jezus po vstajenju in za kakšen koristen namen?
16 Kakšen pa je položaj tega edinorojenega Božjega Sina — danes? Bog ga je obudil za nebeški položaj, ki je mnogo višji od angelskega zato, ker je dokazal svojo zvestobo Bogu z žrtveno smrtjo, čeprav nedolžen. Da bi jagnjetu podoben Božji Sin lahko razširil koristi svoje žrtve na vse človeštvo, ga je Bog tretji dan obudil, toda ne kot človeka, ker je svojo človeško naravo za vedno žrtvoval. Zato ga je Bog obudil v nebeško življenje, v nesmrtnost in ga povišal nad vse angele. (1. Petr. 3:22) Tako je lahko služil kot »seme« v blagoslov vsem narodom na Zemlji. (1. Moj. 22:18; Gal. 3:8—16)
17. Kaj je pisal Pavel v Hebrejcem 1:3—9 o oslavljenju Jezusa Kristusa kot Božjega Sina?
17 Ali se naj ne bi veselili tega oslavljenja Jezusa Kristusa v nebesih? Da, ker imamo sedaj jasnejši pogled na življenje v prihodnosti. Krščanski apostol Pavel, ki je na čudežen način videl obujenega Jezusa Kristusa, je pisal o njegovem oslavljenju. V pismu Hebrejcem, ki so sprejeli Jezusa kot Mesijo po biblijski prerokbi, je Pavel pisal: »On, ki je odsvit njegovega veličastva in podoba njegovega bitja ter nosi vse z besedo svoje moči, je dovršil očiščenje od grehov, sedel na desnico veličastva na višavah ter postal višji od angelov, kolikor odličnejše ime je dobil mimo njih. ... O angelih pravi: »Kateri dela svoje angele enake vetrovom in svoje služabnike kakor ognjen plamen.« Sinu pa: »Tvoj prestol, o Bog, je za vekomaj« in ‚Žezlo pravice je žezlo tvojega kraljestva. Ljubil si pravico in sovražil krivico, zato te je, o Bog, tvoj Bog mazilil z oljem veselja bolj ko tvoje tovariše.‘« (Hebr. 1:3—9, Ekumenska izdaja)
18. Kaj bo storil Bog po svojem Sinu glede prihajajočega dneva obračuna?
18 S pomočjo svojega nadangelskega Kralja, kot svojega sodnega zastopnika, bo Bog dan obračuna z vsemi narodi izpeljal v naše večno dobro.